Minule dni je bilo med drugim slišati, da gre večinoma za nepoznana imena. A če so zadnja leta korporativnega upravljanja v največji banki kaj pokazala, so to, da nima smisla iskati referenc imenovanih kandidatov, ozadij njihovega imenovanja, morebitnih povezav in jim vnaprej pripenjati pozitivna ali negativna pričakovanja. Zadnjih dobrih deset let je v nadzornem svetu NLB sedelo – reci in piši – več kot 50 ljudi. Naj naštejemo le nekaj »domačih«: nesojeni direktor UKC Andrej Baričič, strokovnjak za korporativno upravljanje Gorazd Podbevšek, profesorji ekonomisti Rasto Ovin, Igor Masten in Marko Simoneti, predsedniki uprav velikih družb, kot sta Stojan Petrič in Iztok Bricl, bančniki France Arhar, Jurij Detiček, Goran Katušin... Poslovanje banke so nadzirali še predstavniki belgijske KBC in kup večjih in manjših strokovnjakov takšne ali drugačne politične opcije. Rezultat je znan.
Mesto v nadzornem svetu (ali upravi) NLB je še posebno v času ugotavljanja odgovornosti bankirjev za bančno luknjo prej kot referenca obveljalo kot črna pika kariere. Anton Žunič, predsednik nadzornega sveta NLB, ki je leta 2003 podpisal pogodbo Marjanu Kramarju – ta je zaradi milijonske nagrade močno razburila javnost – je očitno izjema. Ni veliko nekdanjih nadzornikov NLB, ki si lahko obetajo položaj državnega sekretarja v uradu predsednika vlade, še zlasti če imajo tako kot Žunič med referencami poleg NLB še likvidirano Factor banko.
Dojemanje nadzornikov NLB najboljše povzema izjava enega od poznavalcev ob imenovanju nadzornikov junija 2012. Takrat je, spomnimo, zaradi nesoglasij med vlado pod taktirko SDS in starimi kadri AUKN vladni predlog nadzornikov NLB na skupščino prinesla kar KBC. »Ti ljudje so popolna neznanka. Tudi številke njihovega mobilnega telefona nima nihče,« je bil argument, zakaj so Stephan Wilcke, Janko Medja, Matjaž Schroll, Miro Germ, Klemen Vidic, Miran Pleterski, Sašo Cunder in Albin Hojnik slaba izbira. Pustimo ob strani njihovo zapuščino v banki, argument proti ob njihovem imenovanju je bil ta, da nihče nima njihove številke! Je pomembno, kdo sedi v nadzornem svetu NLB? Drznem si reči, da za veliko večino ne. Roko na srce, nadzorniki NLB niti predsednikov uprav ne razrešujejo – Draško Veselinovič je odstopil zato, da bi po kreditiranju (tajkunskega) Infonda Holdinga pomiril javnost, Božo Jašovič zaradi nasprotovanja države prodaji Mercatorja, Janko Medja zaradi različnih pogledov, ki sta jih na vodenje banke imela on in država.
Druga novica včerajšnjega dne, povezana z našo največjo banko, je bila, da bo ta po osmih letih končno spet izplačala dividende. Banka, ki je decembra 2013 prejela 1,55 milijarde evrov državne pomoči, bo državi kot edini lastnici izplačala slabih 44 milijonov evrov. Več ji zaradi zavez, danih Bruslju, ne sme. Ste si oddahnili?
Mogoče si bomo vsi skupaj lahko oddahnili šele takrat, ko bo NLB dobila nove, zasebne lastnike. Malo verjetno je, da je v Sloveniji veliko takšnih, ki bi imeli številko mobilnega telefona novih nadzornikov Nove KBM.
