Med prvimi je pobudo prevzela avstralska centralna banka, ki se je odločila za znižanje temeljne obrestne mere z 1,75 na 1,50 odstotka, kar za avstralsko centralno banko predstavlja rekordno nizko raven. Nižanje obrestne mere naj bi po besedah predstavnikov centralne banke pomagalo pri spopadanju z upočasnjevanjem domačega gospodarstva kot tudi s (pre)nizko stopnjo inflacije. Po tej objavi je avstralski dolar pričakovano popustil, delniški trg pa je ostal na negativnem področju.

Dan po avstralski objavi smo nato spremljali objavo stimulativnih ukrepov japonske centralne banke. Japonski premier Šinzo Abe je oznanil enega največjih japonskih stimulativnih paketov od začetka finančne krize. Paket, ki je vreden 28 bilijonov jenov (248 milijard evrov) in naj bi dvignil japonski BDP za 1,4 odstotka, bo med drugim namenjen v pomoč družinam in najrevnejšim prebivalcem, izgradnji novih infrastrukturnih projektov (30 odstotkov sredstev) in neposrednim fiskalnim stimulacijam (20 odstotkov sredstev). Objava paketa je jasen znak, da centralni banki zgolj z dosedanjimi fiskalnimi prijemi ni uspelo spodbuditi japonskega gospodarstva, ki se zadnji dve leti ni bistveno premaknilo v pozitivno smer.

Kot je to zdaj že običajno, so se na odločitve drugih centralnih bank hitro odzvale tudi ZDA. Predsednik atlantske izpostave ameriškega Feda Dennis Lockhart je podal izjavo, da v Fedu ne izključujejo dviga obrestnih mer na septembrskem zasedanju. Med podatki, ki bodo najbolj vplivali na odločitve Feda v septembru, bodo po besedah Lockharta »bogata« vrednotenja na finančnih trgih, ki so po njegovem mnenju »visokoleteča« oziroma prenapihnjena.

Za lep zaključek so včeraj poskrbeli v britanski centralni banki, kjer so se po sedmih letih odločili znižati temeljno obrestno mero z 0,5 na 0,25 odstotka, hkrati pa so sporočili, da bo banka namenila novih 100 milijard funtov stabilizaciji bank, 60 milijard nakupom državnih in 10 milijard odkupom podjetniških obveznic. Obe odločitvi sta odgovor na očitno pešanje britanske gospodarske aktivnosti, ki jo je zakrivil rezultat junijskega referenduma, ko so Britanci izglasovali izstop iz EU.