Slovenijo letno zapusti več kot 8000 Slovencev

V tujino, ker tukaj ni stalne službe

»V tujino sem odšel izključno iz ekonomskih razlogov. Po diplomi sem dobil najprej eno in čez nekaj časa drugo službo za določen čas. Ko je tudi ta potekla, sem bil znova na cesti. Brez uspeha sem pošiljal prošnje, hodil na razgovore, potem pa dokončno obupal,« se spominja Tomaž K. s Ptuja. Spomladi 2013 je odšel na Nizozemsko, kjer je pred leti našla zaposlitev že njegova sestra. V enem mesecu je dobil službo pri spletnem turističnem podjetju Booking.com, ko se je ustalil, pa je za njim odšlo še njegovo dekle.

»Z življenjem v tujini sem zelo zadovoljen. Slovenijo, zlasti naravo, pogrešam, a na Nizozemskem imam dobro službo – plača je trikrat višja kot v Sloveniji, za dobro delo smo na vsake tri mesece nagrajeni, obenem se čuti, da te delodajalec želi obdržati, da mu nisi zgolj strošek. Podjetje mi je za določeno provizijo našlo tudi stanovanje,« pravi Tomaž. V tujini namerava ostati še vsaj pet, deset let, pokoj pa namerava preživeti v Sloveniji.

Podobne izkušnje ima 33-letni Ljubljančan Bojan. Pred dobrim mesecem je na povabilo prijatelja odšel v Birmingham in tam že v tednu dni našel delo v avtomehanični delavnici. Po tem, ko je najel še stanovanje (za nižjo ceno, kot bi ga v Ljubljani, pravi), se je pred dnevi vrnil še po ženo in otroka.

Prejšnji konec tedna sta Sloveniji pomahala v slovo tudi Maša Marolt in Blažej Kupec. Nove življenjske priložnosti bosta iskala v Berlinu. Maroltova se namerava poleg grafičnega oblikovanja, ki je doslej predstavljal glavnino njenega dela, posvetiti poučevanju joge (je namreč učiteljica te veščine), poleg tega pa ne mislita opustiti pogodbenega sodelovanja s podjetjem, kjer sta bila doslej redno zaposlena. V Berlinu nameravata poskusno ostati pol leta, če bosta tako osebno kot poslovno čutila, da sta na pravi poti, pa bosta bivanje podaljšala.

Brez službe kar 60 odstotkov izseljencev

Statistika kaže, da se v tujino najpogosteje odseljujejo mladi ljudje, v starosti od 25 do 34 let – takih je bilo po podatkih za leto 2014 kar 30 odstotkov. Nekaj več kot polovica odraslih izseljencev ima srednješolsko izobrazbo, 28 odstotkov pa jih je dokončalo višjo oziroma visoko šolo; višje ali visoko izobraženih v starostni skupini od 25 do 34 let je sicer kar 40 odstotkov. Med izseljenci je tudi 17 odstotkov otrok, mlajših od 15 let, kar kaže, da se v tujino pogosto selijo cele družine.

Tea Jarc iz sindikata Mladi plus vidi glavne razloge za odhod v tujino v še vedno visoki brezposelnosti, slabih možnostih za redno službo, nizkih prejemkih, stanovanjski problematiki... Čeprav je prepričana, da so lahko selitve v tujino za mlade pozitivna izkušnja, s katero lahko obogatijo svoje znanje, je po njenem slabo, če so v odhod na tuje prisiljeni zaradi preživetja. »V tem primeru gre dejansko za beg možganov, saj je malo možnosti, da bi se ti ljudje v Slovenijo še kdaj vrnili,« opozarja Jarčeva.

Da se slovenski državljani, ki odidejo v tujino, večinoma ne vračajo, ugotavlja tudi Janez Malačič, strokovnjak za demografijo iz ljubljanske Ekonomske fakultete. »Ko greš, si prepričan, da se boš vrnil, z leti pa je to vse teže, še posebej če si tam ustvariš družino. To je splošna značilnost vseh migracij,« pojasnjuje.

Sedanje vse bolj množično odseljevanje Malačiča ne preseneča. »Ljudje vedno odhajajo iz območij, kjer so življenjske razmere in zaposlitvene možnosti slabe, na območja, kjer so razmere in možnosti boljše. Pri nas je to v zadnjih letih še izraziteje, saj je bila Slovenija do leta 2007, 2008 ena izmed treh držav EU z najnižjo stopnjo brezposelnosti, zato je bil šok gospodarske krize še toliko večji kot drugod,« ocenjuje.

Demografsko sliko popravljajo tujci

Čeprav je selitveni prirast v Sloveniji že 20. mesec zapored negativen, pa Malačič na demografskem področju v prihodnjih nekaj letih (še) ne pričakuje večjih sprememb. Število prebivalcev Slovenije ostaja dokaj stabilno in znaša nekaj nad dva milijona in 60.000 oseb, za kar je poleg povečanja števila rojstev zaslužna tudi rast števila tujih državljanov, zlasti iz držav nekdanje Jugoslavije. Leta 2014 se je v Slovenijo priselilo 11.311 tujcev, lani 12.665, medtem ko se jih je v tujino vrnilo za polovico manj. Po podatkih SURS je bilo v Sloveniji v začetku aprila skupaj 108.899 tujcev, kar predstavlja 5,3 odstotka vseh prebivalcev Slovenije.

Ali in kako bo izobrazbena struktura tujcev, ki je precej nižja od izobrazbe tistih, ki zapuščajo Slovenijo, vplivala na trg dela v Sloveniji, je za Malačiča neznanka. Enako težko je po njegovih besedah napovedati morebitne nadaljnje trende in spremembe na področje zaposlovanja nasploh.