Francoski predsednik François Hollande si je nakopal še eno težko nalogo, saj namerava reformirati islam v Franciji: »Do jeseni bomo sprejeli ukrepe glede islamske verske skupnosti.« Že lani februarja je premier Manuel Valls menil, da bi se lahko terorizmu onemogočilo širjenje s tem, da bi preprečili financiranje islamskih verskih skupnosti iz tujine. Gre predvsem za Savdsko Arabijo, ki je v zadnjih desetletjih po vsem svetu porabila 80 milijard evrov za širjenje vahabizma, najbolj fanatičnega islama, v katerem ni prostora za pomisleke in refleksijo. Prav iz tega islama, ki zahteva dogmatično in natančno spoštovanje vseh verskih predpisov, izhajata Al Kaida in Islamska država, tako da vahabizem ustvarja ugodne razmere za terorizem.
Vse to pa Hollanda vsaj do lani ni motilo pri prijateljevanju z Riadom, ki je najpomembnejši kupec francoskega orožja. Francija naj bi v Parizu in Nici s številnimi žrtvami plačala ceno za to, da so ji ekonomski interesi pomembnejši od ideoloških.
Valls po vsakem novem terorističnem napadu zahteva francoski, neuvoženi islam. A zakon o strogi ločitvi države in vsake verske skupnosti iz leta 1905 strogo prepoveduje državno financiranje verskih obredov, sakralnih stavb in duhovnikov, torej tudi hodž. Hollande, ki misli predvsem na volitve leta 2017, je v torek v nasprotju z Vallsovimi načrti, da bi za muslimane vendarle naredili izjemo, izjavil: »Ne bomo dovolili javnega financiranja.«
Zahteve po reformi islama v Franciji so še bolj kot proti financiranju iz tujine usmerjene proti samooklicanim hodžam, ki največkrat nimajo teološke izobrazbe in jih ne nadzira nobena tuja država. Sicer se islam v Franciji ne deli samo na šiite in sunite, ampak tudi na številne zelo različne sunitske smeri, ki jih pogosto usmerjajo države: alžirsko, maroško, podsaharsko (temnopolti), turško, egiptovsko, savdskoarabsko... Valls se zdaj zavzema vsaj za to, da bi bilo financiranje iz tujine transparentno. Trenutno 30 hodž plačuje Maroko, 120 Alžirija, 151 pa Turčija.
Študij za hodže v Franciji?
Glavno vprašanje je, kako zagotoviti izobraževanje hodž v Franciji in kakšna naj bo vsebina njihovega študija, saj je islam v Franciji zelo heterogen. Trenutno ima samo četrtina hodž francosko državljanstvo. Velikokrat ne znajo francosko in ne poznajo družbeno-politične situacije v Franciji.
Obstajajo ideje o državni teološki fakulteti za hodže, spet pa je ovira zakon, ki je nastal po porazu katoliške desnice v Dreyfusovi aferi. Nekateri vidijo rešitev v fakulteti za hodže v Strasbourgu, kjer ta zakon ne velja, ker je bila Alzacija leta 1905 del Nemčije. Ko je bila leta 1918 spet priključena Franciji, je za Alzacijo obveljal Napoleonov konkordat s papežem iz leta 1802 in tako je še danes. Samo v Alzaciji francoska država skrbi za katoliško in protestantsko cerkev, prav tako za judovsko versko skupnost, muslimanov pa v času Napoleona tam še ni bilo.
Poskus podreditve islama
Po vseh grozljivih terorističnih napadih gredo nekateri Francozi zelo daleč, ko zahtevajo, da bi država, podobno kot v Alzaciji skrbi za katoliško in protestantsko cerkev ter za jude, po vsej Franciji skrbela za muslimane. Vendar nasprotniki te ideje poudarjajo, da s tem ne bi samo ogrozili laičnosti francoske države in enakopravnosti verskih skupnosti, ampak tudi ne bi v ničemer prispevali k spremembi vere kot notranjega prepričanja muslimanov. Nekatere muslimanke bi na primer še naprej hotele nositi burko. Poleg tega se zdi, da do terorističnih napadov ni prišlo zaradi radikalnega islama v Franciji, ampak zaradi radikalnega islama kot svetovnega fenomena.
