Ameriška vesoljska agencija Nasa se pripravlja na izstrelitev sonde, ki bo čez dve leti pristala na asteroidu Bennuju in z njega pobrala za vsaj šestdeset gramov materiala ter ga prepeljala na Zemljo. Znanstveniki bodo ugotavljali, ali so na asteroidu navzoči gradniki življenja, obenem pa bodo podrobneje analizirali sestavo in obliko nebesnega telesa, ki bi ob nesrečnem razpletu lahko treščilo na naš planet v drugi polovici prihodnjega stoletja in povzročilo katastrofo.
Trenutno je možnost, da bi asteroid z uradnim imenom 101955 Bennu v letih med 2175 in 2196 treščil v Zemljo, ocenjena na nekaj manj kot 0,04 odstotka oziroma na 1:2700. Dejavnik negotovosti pa je ta, da lahko spremeni smer gibanja – gre za učinek, poimenovan po ruskem inženirju poljskega rodu Janu Jarkowskemu. Ko asteroid sprejme energijo Sonca in jo potem odda v obliki toplote, to ustvari potisk, zaradi česar lahko rahlo spremeni smer. Neposredna analiza asteroida in poznavanje njegove oblike bosta pomagala oceniti ta učinek.
Smer lahko spremeni tudi zaradi vpliva gravitacije Zemlje. Bennu bo leta 2135 letel mimo našega planeta na oddaljenosti, ki je manjša od Lunine, kar v vesoljskim merilih pomeni, da jo bo zgrešil za las. Če takrat zaradi gravitacije le nekoliko spremeni smer, bi to lahko pomenilo, da bi v naš planet treščil v katerem od poznejših obhodov. Trk bi sprožil energijo, enako eksploziji dvesto atomskih bomb, kakršna je bila odvržena na Hirošimo.
Asteroid, ki nosi ime egiptovskega božanstva, so odkrili leta 1999. Sodi med asteroide v bližini Zemlje, katerih pot seka krožnico Zemlje. Okoli Sonca potuje s hitrostjo 101.000 kilometrov na uro, tehta šestdeset milijonov ton in ima premer 492 metrov. To je približno dvajsetina premera asteroida, ki naj bi s svojim trkom povzročil izumrtje večine življenja na Zemlji pred 66 milijoni let.
Peta vrnitev vzorcev
Analiza asteroida zaradi njegove potencialne nevarnosti ni edina in uradno tudi ne prednostna naloga milijardo dolarjev vredne misije z imenom Osiris-Rex. Predvsem je to prva Nasina robotska vesoljska odprava, s katero bodo nazaj na Zemljo pripeljali vzorec asteroida. Gre nasploh za redko vrsto misije, kajti če odštejemo Luno, je človeštvo iz vesolja na Zemljo doslej le trikrat pripeljalo vzorce drugih nebesnih teles. ZDA so leta 1999 zbrale prah iz repa kometa Wild 2 in kozmični prah, leta 2001 so na Zemljo pripeljale delce Sončevega vetra, Japonci pa so leta 2003 na Zemljo pripeljali prah z asteroida 25143 Itokava.
Nasini znanstveniki bodo z instrumenti na sondi določili mesta na asteroidu, ki so bogata z organskimi molekulami, pravi Nasin sodelavec Dante Lauretta, ki sodeluje pri projektu. Pristajalni modul se bo najprimernejšemu mestu približal s hitrostjo deset centimetrov na sekundo in avgusta 2018 tam pristal za vsega pet sekund. Posebni mehanizem bo s površine posesal med 60 grami in enim kilogramom materiala, kar je precej več kot v omenjenih prejšnjih misijah. Vzorec bo na Zemljo prispel leta 2023.
Brez parfuma in ličil, prosimo
Znanstveniki upajo, da bodo iz vzorca izvedeli veliko novega o nastanku sončnega sistema, saj so asteroidi ostanki časa, ko so se oblikovali planeti. Upajo tudi, da bodo morda našli gradnike življenja, ki so po eni od teorij na Zemljo prišli z asteroidi in ustvarili prajuho, kjer naj bi nastalo življenje. V tem se skriva eden bistvenih razlogov, zakaj je Nasa izbrala asteroid Bennu, saj je bogat z ogljikom oziroma organskimi spojinami.
Vrnitev vzorcev na Zemljo zahteva dodatne previdnostne ukrepe pred izstrelitvijo sonde 8. septembra, da je ne bi kontaminirali. V prostor, kjer stoji, denimo ne smejo vnašati nobenega materiala, ki vsebuje aminokisline, zato Nasa znanstvenikom in obiskovalcem prepoveduje vnos najlona. Ko bodo v teh dneh sondo razkazali novinarjem in novinarkam, pa ti ne bodo smeli imeti na sebi niti parfuma, vodice po britju, laka za lase, laka za nohte in ličil, tudi papir in kemični svinčnik bosta morala ostati pred vrati.
