Pentagon je na prošnjo libijske vlade narodne enotnosti in ob potrditvi predsednika Baracka Obame obnovil letalsko posredovanje v Libiji, tokrat proti tamkajšnji veji Islamske države v Iraku in Siriji, ki si je svoje oporišče zgradila v Sirti na sredini libijske sredozemske obale. V ponedeljkovem prvem napadu so bile tarče letalskih izstrelkov tank in še dve vozili islamskih skrajnežev v utrjenem delu mesta, kamor so se zatekli po večmesečnih krvavih pouličnih spopadih s silami mednarodno priznane libijske vlade. Kakšne posebne prednosti na terenu še ni prineslo, saj njihovo napredovanje omejujejo minska polja in ostrostrelci, v nadaljevanju pa bodo bombardiranja položajev IS po oceni ameriškega obrambnega ministrstva zagotovila potreben strateški napredek in posledično poraz tamkajšnjih mudžahidov. Libijske vladne sile že od letošnjega maja neuspešno poskušajo prevzeti nadzor nad od Tripolija okoli 450 kilometrov oddaljenim pomembnim pristaniščem, zaradi siceršnjih notranjih razprtij pa vlada v strahu pred še večjim razkolom ni hotela na pomoč klicati Američanov.
Bitka za izpraznjeno Sirto
Prvi odziv politično močno razdeljenih Libijcev, ki v Islamski državi vidijo skupno grožnjo, je bil pozitiven, mnogi med njimi so se tudi spraševali, zakaj se vlada za tovrstno prošnjo ameriškim oblastem ni odločila že prej. Abdala Ali Ibrahim Ismail, borec ene izmed libijskih milic, ki se skupaj z vladnimi enotami spopadajo z islamskimi skrajneži , je tako za Reuters dejal, da je po ameriškem posegu morala njegovih soborcev zelo porasla, ter izrazil upanje, da bodo imeli pravo podporo njihovega letalstva pri končnem naskoku na položaje IS. V Washingtonu so medtem sporočili, da se bo njihovo posredovanje nadaljevalo, da pa bo vsakokrat koordinirano z libijsko vlado narodne enotnosti, ki jo priznavajo Združeni narodi. Islamska država je nadzor nad Sirto prevzela pred letom dni, prva pa se je z njo spopadla milica iz bližnje Misrate, pri čemer so zatrjevali, da jih je vlada v Tripoliju skupaj z mednarodno skupnostjo pustila na cedilu. Sirta je medtem postala eno samo bojišče, zapustilo pa jo je praktično vseh 80.000 prebivalcev, na vsakem koraku pa so nameščene smrtonosne zanke, saj so mudžahidi eksplozivne naprave namestili tudi med hrano in pohištvo.
Načrt za dvojno ofenzivo
Odločnejša ameriška vojaška podpora Libiji v spopadu z mudžahidi napoveduje tudi zadnji Obamov obračun z Islamsko državo v Iraku in Siriji. Po navedbah ameriških medijev se bo to zgodilo oktobra s pomočjo iraških in kurdskih vojaških in paravojaških enot, glavna tarča pa bo iraški Mosul, ki je v rokah IS že od junija 2014. Ofenzivo načrtujejo že nekaj mesecev, sprožili naj bi jo v začetku oktobra, predvidoma zmagovito končali pa tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. Osvoboditev Mosula naj ne bi bila samo pomemben dosežek iz Bele hiše odhajajočega Obame, ampak spodbuda volilcem, da dajo glas za nadaljevanje demokratske vladavine v njej in s tem Hillary Clinton. V ameriškem vojaškem poveljstvu, zadolženem za Bližnji vzhod, severno Afriko in srednjo Azijo (Centcom) povezavo z volitvami zavračajo, ob potrditvi priprav pa trdijo, da bo ofenziva stekla, ko bo vse ustrezno pripravljeno za končno zmago. Pri tem omenjajo možnost dvojne ofenzive proti IS s hkratnim osvobajanjem Rake v Siriji, ki sicer velja za prestolnico samozvanega kalifata. Dvojno ofenzivo je že sredi julija omenjal ameriški general Sean MacFarland, poveljujoči koaliciji proti IS, ki je dejal, da bi z izgubo Rake Islamska država ostala brez oporišča za svoje operacije, denarja zanje ter kraja, iz katerega širi svojo ideologijo po svetu.
