Kaj točno se je v petek okrog 23. ure dogajalo v novomeškem romskem naselju v Šmihelu, še ni čisto jasno. Prebivalci naselja, ki ima celo svojo ulico z idiličnim imenom Pot v gaj, vedo povedati marsikaj. A uradno je znano le, da sta bili dve hudo ranjeni osebi prepeljani v novomeško bolnišnico. Hude poškodbe, povzročene s strelnim orožjem, so bile usodne za 39-letnega moškega, ki je v bolnišnici umrl, medtem ko se 20-letnik (šlo naj bi za njegovega sina) še zdravi v bolnišnici, ni pa več v smrtni nevarnosti. Policisti so še isti večer v naselju odvzeli prostost komaj 18-letnemu osumljencu in ga pridržali.
»Ne vem točno, kaj se je dogajalo, le kar so mi drugi povedali. Bil sem na morju na Krku, ko so me ponoči klicali, da so mi ubili brata, in sem se takoj odpravil proti domu,« pretreseno pove novomeški občinski svetnik in nekdanji predsednik Zveze Romov Slovenije Bojan Tudija. Njegovega brata, 39-letnega Rudija Pirca mnogi poznajo pod vzdevkom Bucko. Menda ni prav veliko manjkalo, da bi Rudijev sin Primož, ki se še zdravi v bolnišnici, zaradi strelne rane postal trajni invalid, je bilo slišati v soboto v naselju.
Ustrelil ga je pred očmi žene in hčere
Na petkov večer so imeli pri eni od hiš krst otroka. Kot je v navadi pri Romih, na zabavo povabijo celo vas. Tako sta prišla tudi 18-letni Sandrijan B. in družina Rudija Pirca, s katero naj bi bil Sandrijan B. že nekaj časa sprt. »Zadnji nekaj mesecev je bilo toliko težav, da so policisti vsak teden, včasih celo po dvakrat, prihajali v naselje. Bilo me je že kar sram,« pove Tudija, ki ima veliko zaslug pri tem, da Romi v Šmihelu dobro sodelujejo z okoliškim prebivalstvom in da je naselje dolgo veljalo za zgled romskim naseljem po Sloveniji.
Ko so se začeli pred hišo prerivati, jih je gospodar napodil, češ da tega na svojem domu ne bo dovolil. Srboriteži so menda odšli vsak na svojo stran. »Moj brat je tisto popoldne ravno prišel z morja. Ko je slišal, da sredi naselja nekdo vpije in se krega, je šel pogledat, da se ni morda naš tretji brat spet sprl s svojo ženo. Ko je prišel do ovinka, kjer je stal Sandrijan, naj bi ta nenadoma dvignil pištolo in ustrelil. Povedali so mi, da ko je brat padel na tla, naj bi ga Sandrijan še dvakrat ustrelil v glavo. In to pred očmi bratove žene in 14-letne hčere,« pripoveduje Tudija, ki se sprašuje, kaj se je moralo srboritemu mladeniču motati po glavi, da je tako hladnokrvno ustrelil nič krivega Rudija, ki je za sabo pustil dve hčeri in sina ter leto dni starega vnuka.
Mnogim v naselju naj bi grozil
»Sandrijan je bil zelo problematičen fant. Že dolgo je delal zgago, ves čas je samo pil in pretepal svojo partnerko. Tudi nam je že grozil,« nam je pripovedovala starejša gospa, ki ni želela, da bi zapisali njeno ime. Nasprotno pa vaščani niso imeli slabe besede o Rudiju. »Sploh ne morem dojeti, da ga ni več. S kolesom se je vsak dan vozil po naselju do brata Bojana in vedno je lepo pozdravil ter kakšno rekel. Lepo je skrbel za svojo družino, otroke,« nam je s solzami v očeh pripovedovala mlajša ženska. Še vedno pa ni čisto jasno, kdo je ustrelil 20-letnega Primoža. Ali držijo pripovedi vaščanov, da naj bi nanj streljal Sandrijanov oče, ki naj bi bil zdaj po njihovih besedah na begu, bodo lahko najbrž kmalu potrdili ali pa ovrgli novomeški policisti in kriminalisti, ki intenzivno preiskujejo vse okoliščine.
Kot dodaja Tudija, je bilo šmihelsko naselje res dolga leta zgled drugim romskim naseljem. »Zdaj pa so zrasli tisti, s katerimi se ne moreš nič dogovoriti. In že ves čas opozarjam, da romska problematika ni rešljiva, ampak se jo lahko zgolj ublaži. Toda čedalje slabše je, kajti ta mladina ne razmišlja več, kot so razmišljali naši predniki. Danes sem jaz ostal brez brata, čez teden, dva bo morda kdo drug.«
