Ministrstvo za okolje in prostor je že pripravilo spremembe zakonodaje, ki naj bi Slovenijo obranile pred visokimi denarnimi kaznimi, s katerimi je evropska komisija pretekli teden znova zagrozila državi. Po opominu iz oktobra 2012 nam je zdaj poslala najverjetneje še zadnje svarilo pred tožbo, ker država še vedno ni ustrezno poskrbela za 34 odlagališč odpadkov in preprečila nevarnega iztekanja strupenih odpadnih vod v okolje. Slovenija je obljubila, da bo potrebno sanacijo in zaprtje okoljsko spornih odlagališč izvedla do 16. julija 2009, a tega skoraj sedem let po pretečenem roku še vedno ni storila. Predstavniki komunalnega gospodarstva ocenjujejo, da ji to ne bo uspelo niti s predlaganimi spremembami zakonodaje.
Kdo ne razume
Nesprejemljivo stanje so zakrivile predvsem nemogoče birokratske zahteve. Kot smo že poročali, zapiralna dela na sicer opuščenih odlagališčih stojijo, ker upravitelji ne predložijo nekajmilijonskega finančnega jamstva za zapiranje, ki ga država zahteva kot zavarovanje za stroške zaprtja odlagališča, če zanj ne bi primerno poskrbel njegov upravitelj oziroma občina. A ker je zahtevo izrecno predpisala šele leta 2009, številna komunalna podjetja posebnega prispevka za kritje jamstva do nedavnega od gospodinjstev sploh niso pobirala. Zdaj denarja nimajo kje dobiti. Zaračunavanje stroškov za nazaj namreč ni dovoljeno. Prav zato je še bolj nedoumljivo, da oblast vztraja pri polnem finančnem jamstvu celo za tista odlagališča, na katerih so upravitelji vsaj del ali celo vse predvidene ukrepe prekritja, tesnjenja, odplinjanja in odvajanja odpadnih vod že izvedli in potrebujejo zgolj še končni dokument – novo okoljevarstveno dovoljenje –, da bi odlagališče tudi uradno zaprli.
Rešitev zdaj okoljsko ministrstvo vidi v spremembi uredbe o odlagališčih, po kateri bi upravitelji odlagališč komunalnih odpadkov v lasti občin namesto finančnega jamstva lahko predložili izjavo občin – lastnic, da bodo poravnale stroške zapiranja posameznega odlagališča. Toda v Zbornici komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije s predlogom niso zadovoljni. Rešitev ne zajema resda zanemarljivega števila odlagališč v mešani javno-zasebni lasti. Toda po besedah v. d. direktorja zbornice in vodje tržiške komunale Sebastijana Zupanca sploh v ničemer ne rešuje niti problematike povsem javnih odlagališč v lasti občin.
Ministrstvo (še) molči
»Na prste ene roke lahko preštejem občine, ki lahko izdajo zagotovilo o kritju stroškov zapiranja odlagališča za naslednjih 30 let. Ker ima takšno zagotovilo na občinski proračun povsem enak učinek kot bančni kredit, zapiranje odlagališča pa skupno stane več milijonov evrov, večina občin izjave, kot jo želi ministrstvo, ni sposobna dati,« pojasnjuje Zupanc.
Bi pa lahko po njegovih besedah podpisale izjavo o kritju stroškov zapiranja odlagališča za naslednje leto in nato vsako leto znova. »Če zna država pobrati davke od zasebnikov, bi morala znati izterjati denar tudi od občin, ki so del države,« Zupanc zavrača bojazen, da bi se občine ob takšnem sprotnem zavezovanju h kritju stroškov skušale izogniti svojim obveznostim pri zapiranju odlagališč. Na to, da bi se lahko država pred takšnim scenarijem povsem enostavno zavarovala s pravico do odvzema posameznih občinskih prilivov, je že novembra lani opozoril tudi takratni namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb.
V Skupnosti občin Slovenije so prepričani, da je država po več kot enoletnih pogajanjih prav v tem duhu pripravila spremembe uredbe in – čeprav morda nekoliko nejasno – vendarle predvidela vsakoletno obnavljanje izjave o kritju zapiralnih stroškov za naslednje leto. Na ministrstvu medtem pravijo, da bodo pojasnila, kaj so pravzaprav predlagali, tako kot nadaljnje odločitve predstavili po pregledu pripomb iz javne obravnave, ki se je zaključila v torek.
Marjeta Kralj
