Steven Spielberg se je v filmu Munich lotil enega najbolj znanih terorističnih napadov v Evropi. Gre za akcijo palestinskih skrajnežev iz skupine Črni september, ki so leta 1972 v olimpijski vasi v Münchnu ugrabili in ubili enajst izraelskih športnikov, ter za povračilno akcijo izraelske tajne službe Mossad. Spielberg se tematike tu in tam loteva skoraj dokumentaristično, predvsem ko govori o ugrabitvi in talcih. Je pa zanimivo, da tudi v drugem delu filma, ki prikazuje akcijo Božji bes, v kateri posebna skupina izraelskih specialcev poišče in eliminira Palestince, ki so zakrivili akcijo v Münchnu, pa še kakšnega za povrhu, omenja prava imena, vključno z izraelsko premierko Goldo Meir. Ja, čiščenje, če hočete državni terorizem, naj bi naročil sam izraelski vrh. Morda tudi zaradi tega film ni dobil praktično nobene velike nagrade. Čeprav je imel pet nominacij za oskarja, sta ga sesula Usodna nesreča in Gora Brokeback. Film je imel v ZDA tudi razmeroma slabo gledanost. Vanj so vložili okoli 70 milijonov dolarjev in v ameriških kinematografih dobili nazaj le 47 milijonov. Spielberga je rešil preostali svet s 83 milijoni dolarjev.
V filmu Zero Dark Thirty iz leta 2012 gre za zgodbo o lovu na najnevarnejšega človeka vseh časov, če verjamete, da je bil to Osama bin Laden. Kathryn Bigelow je bila producentka in režiserka obsežnega projekta, ki se seveda konča srečno, če seveda niste navijač najbolj znanega terorista vseh časov. Kritiki so film zelo hvalili, čeprav je, kljub petim nominacijam za oskarja, ostal brez vsakršnega kipca. Veliko bolje mu je šlo v kinodvoranah. Vložili so okoli 40 milijonov in dobili 132 milijonov dolarjev.
Enajstega septembra 2001 so teroristi v ZDA ugrabili štiri potniška letala. Dve sta zrušili Svetovni trgovinski center, eno je oplazilo Pentagon, četrto pa … Ja, letalo z imenom United 93 je bilo namenjeno nad Belo hišo. Film Paula Greengrassa govori o potnikih na letalu, ki so se uprli teroristom. Žrtve, ki so pred svojo neizogibno smrtjo pokvarile načrte arabskih teroristov. Heroji, ki niso hoteli biti heroji, hoteli so preživeti in ob tem so očitno rešili še mnogo več življenj. Za film so zapravili 15 milijonov in zaslužili 75 milijonov dolarjev.
Gre za filmsko delo več nemških režiserjev, najbolj znana med njimi sta Rainer Werner Fassbinder in Alexander Kluge. Omnibus opisuje obdobje v jeseni leta 1977, ko je takratno Zahodno Nemčijo pretresla serija terorističnih dejanj. V tem obdobju, ki ga imenujejo nemška jesen, je vodila ekstremna levičarska teroristična organizacija RAF (Rote Armee Fraktion). Delo se loteva dogodkov od ugrabitve in umora industrialca Hannsa Martina Schleyerja do pogreba štirih članov RAF, ki so v zaporu naredili samomor. Film je dokument o terorizmu in njegovih posledicah za družbo.
Univerzitetni profesor Michael Faraday (Jeff Bridges), ki mu je v akciji pred dvema letoma umrla žena, agentka FBI, spozna sosede, ki so se pred kratkim preselili v predmestje Washingtona. Najprej je vse po ameriško v najlepšem redu, potem pa začne sumiti, da sta zakonca Lang (Tim Robbins in Joan Cusack) pravzaprav terorista. Napet triler s presenetljivim zapletom in koncem je režiral Mark Pellington. Scenarij je napisal Ehren Kruger, ki v zadnjem času briljira s Transformerji. Zapravili so 21 milijonov, zaslužili pa dvakrat toliko.
Leta 2008 so filmski festival v Cannesu odprli z angleškim filmom Hunger. Režiser Steve McQueen je v svojem prvencu spregovoril o gladovni stavki irskih zapornikov v zaporu Maze na Severnem Irskem. Gre pravzaprav za dramo o zadnjih dneh življenja aktivista IRE Bobbyja Sandsa (igra ga Michael Fassbender), ki s svojo akcijo, skupaj s preostalimi irskimi zaporniki, želi doseči, da jih priznajo kot politične zapornike, ne kot kriminalce. Neuspešno. Oblasti so bile neomajne. Sands je umrl 5. maja 1981 v bolnišnici, po 66 dneh gladovne stavke.
In the Name of the Father, kot je originalen naslov irsko-angleško-ameriškega filma, je drama o resničnih dogodkih, o tako imenovani guildfordski četvorki. Gre za sojenje in zaporne kazni štirim po krivem obdolženim ljudem, ki naj bi v bombnem napadu leta 1974 v nekem pubu ubili štiri ljudi. Filmu so sicer očitali, da se ne drži povsem natančno resničnih dogodkov, po drugi strani pa je bil nominiran za sedem oskarjev. A ni dobil nobenega. Je pa zaslužil več kot 50 milijonov dolarjev.
To, kar so bile v Italiji Rdeče brigade in v Nemčiji Baader-Meinhof, je bila na Japonskem Združena rdeča armada. V letih 1971 in 1972 so izvedli nekaj smrtonosnih akcij, najbolj znani pa so bili po eksekucijah svojih članov, če ti niso bili dovolj fanatični. Del pripadnikov se je kasneje pridružil tudi palestinskim teroristom. Mešanico dokumentarnega in igranega filma o njihovem delovanju je posnel Koji Wakamatsu. Dodal je še psihedelično glasbo in delo razdelil na tri daljše sklope. Zapravil je 200 milijonov jenov ali 1,7 milijona evrov.
Eye in the Sky je angleški film režiserja Gavina Hooda, ki govori o vojni s teroristi v Afriki. Obveščevalne službe so v Nairobiju odkrile postojanko, varno hišo za teroriste, ki ravno načrtujejo samomorilski bombni napad. Odločitev bi morala biti lahka, v zraku imajo že smrtonosno brezpilotno letalo, a kaj, ko se pred hišo pojavi deklica s stojnico, na kateri prodaja kruh. Če ubijejo teroriste, ubijejo tudi njo. Za odločitev poskrbi Helen Mirren v vlogi polkovnice Powell. Film je stal pičlih 13 milijonov dolarjev in zaslužil približno trikrat toliko.
Režiser John Frankenheimer se je lotil terorističnega spektakla pod vplivom dogodkov v olimpijski vasi v Münchnu. Glavno vlogo igra Michael Lander (Bruce Dern), ameriški veteran, ki bi rad naredil samomor in vzel s sabo še čim več drugih življenj. Pomaga mu palestinska teroristka Dahlia Iyad (Marthe Keller). Načrt? Reklamni cepelin, ki ga vozi Dern, napolnijo z razstrelivom in ga usmerijo proti stadionu v Miamiju, kjer pred 80.000 ljudmi poteka finale ameriškega prvenstva v nogometu. Spektakel je bil v Nemčiji in na Japonskem prepovedan.
