Da, to je stara kitajska veščina opremljanja in urejanja prostorov, kjer je ključna, jasno, energija. Te napačno razporejeno pohištvo in sedežni red v pisarnah z 11 zaposlenimi nista omogočala, zato so imeli z zavodom posla vsi – od župana do mestnega sveta, od revizorjev do sodišča, kjer si je eden od odpuščenih nazaj priboril službico.

Strokovnjakinja za feng šuj ni bila kar tako: najprej je pravilno razporedila pohištvo in preostalo na domu direktorja, ki jo je potem povabil še v službo, da kranjski turizem dobi ustrezno energijo in bodo ljudje sedeli tako, da bo pretok energije sam po sebi pomagal turizmu v svetlo prihodnost. Lepotna napaka je, da je moderni direktor modernega zavoda za vse to porabil javni denar in okoli 600 evrov žrtvoval za to, da je energija zakrožila v zavodu, anonimno sporočilo pa iz njega.

In če bo feng šuj učinkoval v pisarnah, bo morda tudi v mestnem jedru, kjer zavod domuje. Okoli je namreč približno 40 praznih lokalov, trgovin in poslovnih prostorov, ker so podjetniki in trgovci očitno imeli neustrezno kroženje energije in so iz nekoč cvetočega središča naredili malo »mesto duhov«. Direktor pravi, da je prepričan, da je javni denar koristno porabil, preostali pač veščino feng šuj preslabo poznamo in premalo vemo, kako koristna je.

Za želodec pa je koristna kranjska klobasa in ni potrebna nobena kitajska veščina, ampak malo lakote, da človek to preveri. Da se tudi tega ljudskega mesnega izdelka lahko loti master chef (kar koli že to v kranjščini ali kar slovenščini pomeni in dejansko je), je bila bistra ideja istega direktorja kranjskega turizma, in sicer v dokaz, da se da tudi klobaso ponuditi na moderen in dognan kulinarični način.

Če bo torej v prihodnje starodavna kitajska veščina, združena z moderno kranjsko klobaso, privabila trume turistov v sicer zelo lepo in z evropskimi evri urejeno mestno središče, še ne vemo. Vemo pa, da bi vrle Kranjčanke in Kranjčani pristali na sleherno metodo in način, da bi mestno jedro zaživelo z – na primer – tržnico. Kjer bi se ljudje srečali in dali mestu tisto, kar za zdaj še ni uspelo niti veščini feng šuj: malo življenja, mestnega utripa.

Da se je direktor, ki se ponaša z magisterijem in diplomo MBA, lotil najprej energije v svojem delovnem okolju, je logično. Če bodo vsi zaposleni z novim krogotokom energije vzpostavili najprej dobre odnose med seboj, bo morda ostalo kaj časa tudi za kranjski turizem, kjer na klobaso ne gre pozabiti.

Ni dolgo nazaj, ko je eden od podžupanov predlagal, da bi si Kranj poleg naziva Prešernovo mesto nadel še bolj zvenečega: mesto Kranjske klobase, ki bi si v takem primeru zaslužila veliko začetnico. Morda pa je glede na dosedanje težave z zavodom (in turizmom) prišel čas, da bi bil Kranj tudi mesto feng šuja. Kajti nobenega dvoma ni, da bi si kroženja pozitivne energije zaslužili tudi davkoplačevalci, ki vse te metode, študije, predloge, direktorje, zavode itd. – plačujejo.