Konec septembra se izteče zakonski rok za dokončanje študija tistim študentom, ki so študirali po starih, predbolonjskih programih. Čeprav je ta zakonski rok znan že dvanajst let, je veliko takšnih, ki svojih obveznosti do takrat ne bodo opravili. Zato so se, predvsem iz opozicijskih vrst, pojavili pozivi k podaljšanju roka.
Pred skoraj dvema tednoma je parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino pozval ministrstvo za izobraževanje, da v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami ponovno preuči vse možnosti, kako bodo omogočili študentom predbolonjskih programov zaključek študija. Prav tako je na zadnji seji državnega zbora poslanka SDSAnja Bah Žibert ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič vprašala, na kakšen način bodo pristopili k iskanju rešitev za to problematiko. Ministrica takrat na to še ni imela natančnega odgovora, je pa znano, da so na ministrstvu odločno proti prestavljanju tega datuma.
Izrecno nasprotovanje temu so izrazile tudi slovenske univerze. Se je pa rektorska konferenca zavezala, da bodo fakultete študentom, ki so imeli v za to določenih rokih potrjeno dispozicijo in so oddali ustrezno zaključno delo, omogočile pravočasno dokončanje študija po starem programu.
Dvanajst let je dovolj časa
Ena od možnosti, ki so jih v duhu reševanja opisane zagate premlevali na ministrstvu, je bila, da bi tisti, ki bi vse oddali do roka, a na vrsto za zagovor ne bi prišli, imeli možnost zagovarjanja diplomske naloge tudi po 30. septembru. A kot kaže, ta scenarij ne bo prišel v poštev, saj se jim to, po naših informacijah, ne zdi pravično.
Neuradno pa smo izvedeli, da se nagibajo k temu, da bi spremenili zakon o visokem šolstvu. In sicer tako, da bi se študenti starih programov lahko redno vpisali na bolonjski študij, vendar bi za to morali plačati šolnino. Univerze bi potem avtonomno oziroma vsaka zase odločile, katere od že izpolnjenih obveznosti jim bodo priznali oziroma katere morajo še izpolniti.
Tudi rektorska konferenca je namignila na to rešitev. Zapisali so, da si slovenske univerze želijo, da bi študenti, ki so del študijskih obveznosti opravili, imeli možnost študij dokončati na bolonjskih študijskih programih. »Zato predlagamo, da se z zakonom in drugimi pravilniki sprosti prehod študentov v nove študijske programe.«
Z zgoraj opisano rešitvijo se strinjajo tudi v Študentski organizaciji Slovenije. Predlagajo pa še dodatno rešitev, in sicer spremembo zakona, po katerem diplomanti novih programov dosegajo za eno raven nižjo izobrazbo kot diplomanti starih programov. »Po tej ureditvi bodo namreč študenti, ki bi se prepisali na bolonjske programe, izgubili kar eno raven izobrazbe kljub opravljenim obveznostim.«
Študente prosijo, da se držijo pravil
Okvirno število študentov, ki so v postopku zaključevanja predbolonjskih študijskih programov, je po podatkih, ki jih je ministrstvo za šolstvo pridobilo od ljubljanske, mariborske in primorske univerze, v začetku julija znašalo okoli 12.500. Na ljubljanski univerzi pravijo, da imajo v zvezi s tem povečan obseg dela, a da so na to pripravljeni in zagotavljajo, da bodo tisti, ki bodo v roku oddali svoja dela, imeli možnost v zakonsko določenem roku končati študij. Podobno pravijo tudi na primorski in mariborski univerzi, od koder pa študente prosijo, da se striktno držijo navodil fakultete, hkrati pa jih opozarjajo, da ne oddajajo neustreznih, napol dokončanih ali prepisanih zaključnih del.
Na mariborski univerzi še opažajo, da se na fakultetah tudi po izteku določenih internih rokov pojavljajo študenti starih programov, ki menijo, da je njihova pravica, da lahko kadar koli (do 30. septembra) prijavijo temo zaključnega dela, opravljajo obveznosti ter da jim je fakulteta dolžna zagotoviti zagovor v roku. »Žal ni tako in v tem trenutku velikega števila postopkov niti teoretično ni več mogoče zaključiti,« so še dodali.
Eva Panjan
