Študente, vpisane na programe pred uvedbo bolonjske reforme, je ministrstvo za izobraževanje že konec aprila pozvalo, naj se pravočasno pozanimajo glede postopkov zaključevanja študija. Zakonodaja namreč ne predvideva nikakršnih izjem za tiste, ki jim ne bo uspelo opraviti vseh obveznosti do 30. septembra 2016. Visokošolski zavodi lahko po tem datumu študente le še vpišejo na razpisane nove programe, opozarja prorektor Univerze v Ljubljani za področje pedagoškega dela Goran Turk. Pri tem jim bodo priznali obveznosti, opravljene na starih programih, ki bodo primerljive s tistimi na novih. »Večina omenjenih študentov je sicer že izkoristila ponavljanje letnika oziroma dodatno leto študija, kar pomeni, da ti lahko program končajo le kot izredni študenti, torej s plačilom šolnine,« dodaja Turk.
Težave bodo imeli študenti, ki bodo šolnino sicer pripravljeni plačati, a se izredni študij zaradi preskromnega zanimanja ne bo izvajal. »Tudi če bodo pripravljeni plačati šolnino, te možnosti ne bodo imeli,« opozarja Alenka Ribič z Univerze v Mariboru. Zato so na ministrstvo poslali pobudo za spremembo zakona, s čimer bi študentom, ki so že izkoristili možnost rednega (brezplačnega) študija, omogočili, da bi se v drugem ali tretjem prijavnem roku lahko vpisali na prosta razpisna mesta v okviru rednega študija. Če bi bili sprejeti, bi pač plačali šolnino, kot jo določi visokošolski zavod. »V primerih, kjer bi veljala omejitev vpisa, bi seveda imeli prednost pri izbiri tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za brezplačen študij,« zamisel pojasnjuje Ribičeva.
Za stopnico nižje
A tudi v tem primeru bodo študenti izgubili eno raven izobrazbe. Stari univerzitetni program, po katerem so začeli študirati, se namreč uvršča na sedmo raven, prehod na nov bolonjski univerzitetni program pa pomeni dokončanje ravni 6/2. Enako velja za magistrski študij: stari znanstveni magistrski študij je bil uvrščen na osmo raven, novi bolonjski magistrski študij pa je uvrščen stopnjo nižje. Zato je logičen sklep, da večina študentov na starih magistrskih študijih, ki obveznosti ne bo dokončala v roku, študija na novih magistrskih programih ne bo nadaljevala, saj so enako, sedmo stopnjo izobrazbe dosegli že na dodiplomskem študiju. Visokošolski zavodi in univerze še zagotavljajo, da študente po vseh dostopnih kanalih spodbujajo k pravočasnemu dokončanju študija oziroma opravljanju manjkajočih obveznosti. Ne nazadnje se roki za prijavo teme zaključnega dela na nekaterih fakultetah iztekajo, za nekatere študijske programe pa so se tudi že iztekli.
Koliko je vseh študentov, ki bi radi dokončali študijske programe, na katere so se vpisali pred bolonjsko reformo, je tako rekoč nemogoče prešteti, saj praviloma nimajo več statusa, odločitev o dokončanju študija pa je prostovoljna. Na ljubljanski ekonomski fakulteti pravijo, da se jih je vabilu, naj se podvizajo, odzvalo med 300 in 400 (z obeh stopenj), na fakulteti za družbene vede pa 250 na dodiplomskem in 70 na podiplomskem (magistrskem) študiju.
