Tekmovanj v znanju naravoslovja in tehnike se je v letošnjem šolskem letu udeležilo 52.300 učencev in dijakov, ki so si z znanjem priborili 775 zlatih priznanj. Ali bodo ti nadarjeni mladi čez 20 let stebri družbe, je odvisno od tega, ali bosta izobraževalni sistem in trg dela njihovo znanje in talente prepoznala in uporabila.
Ključna vloga pedagogov
Talent nikakor ni odločujoč, saj lahko brez podpore okolja ostane povsem neizrabljen. Uroš Prešern z Otočca, ki je uspešno tekmoval na vrsti državnih tekmovanj in mednarodnih olimpijad, jeseni pa začenja študij biokemije, pravi, da zgolj s šolskim delom ne bi mogel doseči svojih uspehov, saj je učni program začrtan bolj splošno in se moraš do dodatnega znanja prebiti sam oziroma s pomočjo profesorjev, če so le ti pripravljeni delati s tabo tudi zunaj pouka. Šolski sistem bi lahko po njegovem bolj spodbujal lastno razmišljanje, samoiniciativnost in raziskovanje, saj mnogo učencev in dijakov smisel učenja vidi le v ocenah.
Lara Jerman se je pred leti uspešno udeleževala mednarodnih olimpijad iz lingvistike in matematike, danes pa ostaja vpeta v okvir tekmovanj kot sestavljalka nalog, mentorica na svoji nekdanji srednji šoli in izvajalka delavnic. Obšolsko delo ter podpora mentorjev in organizacij, ki v mlade vlagajo in zanje ustvarjajo številne priložnosti, sta bila ključna pri njenem razvoju. »V veselje mi je, da lahko naprej predajam delo, ki je bilo vloženo vame.« Meni, da šolski sistem ni ravno naklonjen temu, da bi razvijal sposobnosti bolj talentiranih. V devetih letih osnovnega šolanja se namreč pokažejo razhajanja v znanju in sposobnostih posameznikov, zaradi česar se sistem veliko ukvarja s tem, da bi bile razlike čim manjše, ob čemer največ izgubijo ravno najbolj nadarjeni. »Njihov razvoj je tako v neki meri prepuščen naključju – odvisen ne le od lastne zagnanosti, temveč tudi od angažiranosti učiteljev oziroma profesorjev, ki jih obdajajo,« pravi Jermanova.
Vedno več motiviranih
Tekmovanji za mlade raziskovalce in iz znanja kemije letos praznujeta 50 let, 40 let imajo tekmovanja v znanju računalništva in različnih disciplin tehnike. Lani je 30 let praznovalo tekmovanja iz logike, pri katerem je v zadnjih letih prišlo do največjega porasta tekmovalcev: po nekaj več kot sto tekmovalcih v prvih letih jih je danes že več kot 30.000. Tekmovanje iz znanja konstruktorstva in tehnologije obdelav je bilo prvič organizirano pred 15 leti.
Mija Kordež iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), kjer bedijo nad organizacijo tekmovanj, pravi, da je udeležba stalno v blagem porastu. »Nismo še dosegli maksimuma, saj je količina tekmovalcev odvisna od tega, koliko šol se prijavi oziroma od interesa mentorjev, da učencem in dijakom omogočijo pridobivanje dodatnih znanj.« Motivacija ni vedno želja po dodatnem znanju, pač pa tudi po dodatnih točkah za pridobitev Zoisove štipendije. Za stalen porast udeležbe so odgovorni tudi ambiciozni starši.
Najbolj množična udeležba je na tekmovanju iz logike, računalništvo pa v nasprotju s pričakovanji ni v porastu: »Bum je bil takrat, ko so imeli otroci dostop do računalnikov samo v šoli, odkar imajo vse to doma, je računalništvo postalo brskanje po spletu in družbenih omrežjih, medtem ko programiranje ni več tako priljubljeno, saj je pri njem treba misliti, računati, poznati algoritme,« pravi Kordeževa. V upadu je tudi modelarstvo, saj je tehnični pouk po novih učnih načrtih potisnjen povsem na stranski tir in znanje negujejo le še klubi mladih tehnikov na posameznih šolah.
Družba presežka ne ceni znanja
Uroš Prešern bi se po končanem študiju najraje zaposlil na znanstvenem inštitutu, kjer bi svoje znanje usmeril v iskanje rešitev, ki bi ljudem omogočile boljše življenje. S trgom dela še ni bil v stiku, a meni, da poznanstva na žalost pogosto pomenijo več kot znanje. »Kar je seveda žalostno, saj se tako vrtimo v začaranem krogu in težko pride do kakšnih pozitivnih sprememb.« Tako malo, kot se pri nas ceni in izrablja znanje nadarjenih, se verjetno nikjer drugje ne, meni tudi Mija Kordež. S tem nima v mislih le finančne podpore, ki bi prišla prav, ko se mlade pošilja na olimpijade, se jim omogoča delo v laboratoriju... »Predvsem je škoda, da njihove raziskovalne naloge ostanejo v predalih, namesto da bi jih čim večkrat pokazali, jih uporabili, omogočili mladim dostop do še več znanja. Tudi odziv ministrstva in podjetništva je absolutno premajhen.«
