Demografski sklad, v katerega bi se morala Kapitalska družba (Kad) preoblikovati že do konca minulega leta, počasi le dobiva zakonske obrise. Po pojasnilih ministrstva za finance bo predlog zakona prihodnji teden romal v koalicijsko usklajevanje, a iz virov blizu stranke DeSUS, ki so ji na ministrstvu doslej zagotavljali ekskluzivno pravico za sodelovanje pri oblikovanju zakona, je slišati, da je vsebina vse prej kot usklajena.
Vse kaže, da bo ministrstvo o ključnih vprašanjih zagotavljanja sredstev za pokojnine prihodnjih generacij očitno v prihodnjih tednih iskalo širše politično soglasje. Predstavniki zaposlenih oziroma sindikatov ali morebiti celo študentov bodo morali s svojimi pripombami kljub temu počakati na javno razpravo. Ta naj bi se začela septembra.
Brez dogovora o dodatnih virih
Demografski sklad, katerega osnovno premoženje bodo okoli milijardo evrov vredne Kadove naložbe, naj bi, kot je znano, polnili še z desetimi odstotki kupnine od prodaje državnega premoženja, del pa naj bi prispevale tudi dividende družb v državni lasti. Kolikšen odstotek dividend bi se stekal v sklad, še ni določeno.
Jasno je, da trenutni viri za dolgoročno vzdržnost sklada oziroma zagotavljanje sredstev za pokojnine ne bodo dovolj, nazadnje pa so se, spomnimo, kot dodatni vir omenjala sredstva v višini 0,5 odstotka BDP. Kdo naj bi jih prispeval, ni bilo povsem jasno. Zdaj so po naših neuradnih informacijah iskanje dodatnih virov (omenjale so se vodne koncesije, davek na nepremičnine...) opustili. Poiskati naj bi jih poskušali v prihodnjih letih, določili pa bi jih s posebnim zakonom.
Demografski sklad bo ustanovljen kot finančni sklad z zgolj portfeljskimi naložbami, namenjenimi prodaji. V skladu tako ni pričakovati strateških naložb in tiste, ki so zdaj v lasti Kada, naj bi ta v zameno za portfeljske naložbe prenesel na SDH ali državo.
»Po potrebi bo Kad lahko deleže ali delnice menjal s SDH ali z Republiko Slovenijo,« so potrdili tudi na ministrstvu za finance, kje sicer pojasnjujejo, da bo pri naložbah demografskega sklada ključna njihova »dolgoročna stabilnost in donosnost«. Po naših informacijah naj bi konsolidacijo deležev različnih državnih upravljalcev v istih podjetjih sicer opravili v prihodnjih šestih mesecih. V posameznih podjetjih naj bi tako ostal zgolj en državni lastnik – SDH, Kad ali Republika Slovenija.
Nejasnosti o deležu Zavarovalnice Triglav
Izjemi v naložbenem portfelju demografskega sklada bosta Modra zavarovalnica in Zavarovalnica Triglav. Tudi usoda slednje ostaja po mesecih pogajanj nejasna. Čeprav naj bi bil po trditvah naših virov dosežen dogovor, da se slabih 35 odstotkov, ki jih ima v zavarovalnici ZPIZ, na demografski sklad prenese neodplačno, medtem ko bi prenos 28-odstotnega deleža, ki ga ima v zavarovalnici SDH, zagotovili z že omenjeno zamenjavo naložb, ostaja očitno tudi to odprto. »Soglasje, kdo bo upravljalec delnic Zavarovalnice Triglav, še ni dokončno doseženo, prav tako ne morebitne spremembe lastništva,« so pojasnili na ministrstvu za finance.
Demografski sklad naj bi bil sicer povsem neodvisen od SDH. Njegovo skupščino bo predstavljala vlada, v predvidoma šestčlanski nadzorni svet pa bi na predlog akreditacijske komisije Kada tri nadzornike imenovala vlada, dva predstavniki upokojencev in enega predstavniki sindikatov. Delodajalci in študenti svojega predstavnika, kar se je kot možnost omenjalo pred časom, v nastajajočem demografskem skladu očitno le ne bodo dobili.
Sredstva zamrznjena vsaj deset let
Sredstva, ki jih v pokojninsko blagajno letno prispeva proračun, so se od leta 2007 podvojila na okoli 1,2 milijarde evrov, glede na demografske trende pa bo prepad med zbranimi sredstvi in potrebami iz leta v leto večji. Eden glavnih ciljev dolgoročnejšega iskanja rešitev je zato tudi akumulacijska doba demografskega sklada, v kateri bi ta sredstva zgolj zbiral, ne pa tudi trošil.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, bo minimalna akumulacijska doba sredstev deset let, »bolje pa bi bilo, da se obdobje akumulacije podaljša na 25 let«. Tudi to vprašanje bo »odprto za koalicijsko usklajevanje«.
Pogovori naj bi se sicer gibali od tega, da bi bil del sredstev določeno obdobje dejansko nedotakljiv, do tega, da bo sklad interveniral pri vsakokratnih usklajevanjih pokojnin, izplačilu regresov upokojencem in podobno.
Navedena pričakovanja je pred kratkim nakazal tudi prvak stranke DeSUS Karl Erjavec, ki je v pogovoru za Večer dejal, da je ustanovitev sklada nujna ravno zato, da lahko iz njega zagotavljajo tudi »usklajevanje pokojnin, regres in podobno, ker je to iz proračuna vedno težje«.
Katja Svenšek
