Mnogi bolniki, ki jih v ljubljanskem UKC zdravijo zaradi posledic okužbe s hepatitisom C, niso nikoli pomislili na testiranje. »Nekateri so k nam prišli po sistematskih pregledih, na katerih so naključno odkrili spremembo na jetrih. Verjetno so se okužili v času do začetka devetdesetih let, ko virusa in posledic okužbe še nismo poznali. Številni so tedaj prejeli transfuzijo krvi oziroma so imeli večjo operacijo,« pojasnjuje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Večina ne ve za okužbo
Po ocenah je v Sloveniji najmanj 8000 okuženih z virusom hepatitisa C. Okužba je bila doslej potrjena le pri okoli 3500 ljudeh. Večina, ki živi z okužbo, zanjo torej ne ve. Ključni dejavnik tveganja je uporaba drog kadar koli v življenju. Poleg že omenjenih transfuzij krvi so se nekateri bolniki na primer okužili tudi pri tetoviranju ali pirsingu, pa tudi spolnih odnosih. Pravočasno odkrivanje je ključ do pravočasnega zdravljenja, poudarja Matičičeva: »Vse sile moramo usmeriti v odkrivanje okuženih.«
Zdravljenje hepatitisa C je na voljo od konca devetdesetih let. Najprej so ljudje trikrat tedensko prejemali injekcije interferona alfa, ki pa jim je povzročal vrsto stranskih učinkov. Malo kasneje se je interferonu pridružil ribavirin, bolnike pa so začeli vse učinkoviteje zdraviti s kombinacijo obeh. Leta 2001 je postala dostopna nova oblika interferona, ki je bil bolniku prijaznejši in ima manj stranskih učinkov. Glede na podatke iz študij ob njihovih registracijah je mogoče s to generacijo zdravil povsem pozdraviti več kot polovico bolnikov s hepatitisom C. V Sloveniji, ki jo mednarodna stroka pogosto izpostavlja kot vzorno državo pri obravnavi virusnega hepatitisa, na lestvici organizacije Health consumer Powerhouse pa se je uvrstila na 2. mesto v Evropi (za Francijo), je ta delež še višji. Okužbo so uspešno odpravili pri kar 80 odstotkih bolnikov, ki so prejemali ta zdravila.
Ozdravelo 66 bolnikov od 67
Nedavno pa je na trg prišel nov val zdravil, ki delujejo še bolje in nimajo pomembnejših stranskih učinkov. »Bolniki, ki jih jemljejo, se počutijo dobro, kar pomeni tudi, da bodo bistveno redkeje potrebovali bolniški dopust,« je pojasnila Matičičeva. S temi zdravili večinoma zadostuje že trimesečna terapija, po mednarodnih podatkih pa lahko okužbo odpravijo pri okoli 90 odstotkih v bolnikov. V Sloveniji, kjer so z njimi lani zdravili 128 bolnikov, pa so rezultati še bolj navdušujoči.
Pod drobnogled so v neki točki vzeli skupino 67 bolnikov, ki so takrat že zaključili zdravljenje. Ozdravelo jih je 66. Po sedanjih slovenskih smernicah najnovejša zdravila dobivajo bolniki, pri katerih posledice okužbe s hepatitisom C že ogrožajo življenje, torej tisti s cirozo, rakom jeter in bolniki, ki čakajo na presaditev jeter. Prav tako tisti bolniki, pri katerih poškodbe jeter že kažejo, da bodo verjetno v kratkem povzročile hudo obolenje. Prednost imajo tudi bolniki, ki so ob okužbi s hepatitisom C okuženi še z virusom HIV, in tisti, pri katerih hepatitis C povzroča težave tudi zunaj jeter, na primer pri ledvicah.
Usmeritev: nova zdravila za vse okužene
Letos so nova zdravila za zdaj omogočili 97 slovenskim bolnikom. Del preostalih prejema starejšo generacijo zdravil. »Tudi pri okuženih, ki najnovejšega zdravljenja ne prejemajo, z rednim nadzorom nad zdravstvenim stanjem poskrbimo, da zdravila dobijo ob vsakršnih znakih morebitnega napredovanja bolezni, ko težav sami še ne občutijo. Vseeno pa si želimo, da bi lahko v prihodnje novo zdravljenje omogočili vsem bolnikom s hepatitisom C,« je dejala Matičičeva.
Da je treba tovrstno zdravljenje omogočiti vsem okuženim, predvidevajo tudi nedavno objavljene smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Burne razprave, kako to omogočiti ob astronomskih cenah, ki jih postavlja farmacevtska industrija (v Sloveniji stane zdravljenje enega samega bolnika 40.000 evrov), so se letos vnele v mnogih evropskih državah. Zdravljenje hepatitisa C je postalo globalno politično vprašanje, podobno kot je bilo pred leti zagotavljanje dragih zdravil za okužene z virusom HIV. Razlika je v tem, da v primeru hepatitisa C zdravljenje z novimi zdravili ni doživljenjsko. Možnost ozdravitve ob kronični virusni okužbi, ki so jo prinesla nova zdravila, je tudi v zgodovinski perspektivi napredek brez primere.
Na pragu pomembnih odločitev
Številne študije kažejo, da novo zdravljenje ni le stroškovno učinkovito, ampak prinaša tudi prihranke. Sedanji vložek se bo ne le povrnil, ampak tudi obrestoval. Z izboljševanjem pri odkrivanju okužb in zviševanju deleža bolnikov, ki prejemajo nova zdravila, bi lahko po oceni slovenske stroke do leta 2030 za 90 odstotkov zmanjšali pojavnost okužb s hepatitisom C, pojavljanje ciroze in raka jeter na račun teh okužb pa bi skorajda odpravili.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so v preteklih dneh povedali, da imajo težave že pri sedanjih stroških novega zdravljenja bolnikov s hepatitisom C. Denar, ki je bil predviden za zdravila, zaradi naraščanja stroškov zelo dragih novih zdravil ne zadostuje več. Hkrati ugotavljajo, da se v prihodnje verjetno obeta širše predpisovanje teh novih zdravil. Tudi slovenske oblasti čaka razmislek o izničenju hepatitisa C v Sloveniji, h kateremu že stremi stroka.
