Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bodo od 23. do 27. novembra med 15. in 17. uro anonimno, brez napotnice in brezplačno testirali na okužbo s HIV ter virusom hepatitisov B in C. Poleg oddaje majhnega vzorca krvi se bodo osebe, ki se bodo želele testirati, lahko o svojih težavah in dvomih anonimno pogovorile tudi z zdravnikom.
Akcija sodi v sklop širšega projekta Evropskega tedna testiranja na HIV in virus hepatitisov B in C – treh virusnih okužb, ki se prenašajo z okuženo krvjo ali s tveganimi spolnimi odnosi. Za vse tri je ključno, da jih odkrijemo čim prej, saj lahko tako bolnikom ponudimo učinkovito zdravljenje, medtem ko lahko vodijo prepozno odkrite okužbe tudi v smrt. »Zato bi morali vsi razmisliti, če so bili kadar koli morda izpostavljen kakršnemu koli tveganju okužbe in če obstaja najmanjši sum takoj obiskati osebnega zdravnika ali ambulanto za anonimno in brezplačno testiranje na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Še bolje pa je, da se sploh ne okužijo in pomislijo na vse možne pasti, preden se tveganju izpostavijo,« svetuje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Prepozno za 2,5 milijona okuženih
Po najnovejših podatkih je s HIV okuženih že 37 milijonov ljudi, z virusom hepatitisa B 350 milijonov in hepatitisa C 170 milijonov. Pri veliki večini okužbe dolgo potekajo povsem nezaznavno in tako tudi preidejo v kronično bolezen, bodisi aids bodisi kronično vnetje jeter s posledično cirozo in rakom na jetrih, kar vse lahko privede do smrti. Prav prepozno odkrita okužba je tako danes glavni razlog, zaradi katerega HIV/aidsu in virusnima hepatitisoma B in C v svetu še vedno vsako leto podleže dva milijona in pol ljudi. In to čeprav bi bilo mogoče vse tri okužbe učinkovito preprečiti že s tem, da se tveganemu vedenju ne bi izpostavili. Če pa je za to že prepozno, bi se lahko vsaj učinkovito zdravili, saj sta HIV/aids in kronični hepatitis B danes dobro obvladljivi kronični bolezni, hepatitis C pa ob pravočasnem zdravljenju celo ozdravljiv.
Zato na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja vabijo vse, ki se še niso testirali, da morda to storijo kar prihodnji teden, ko jim je poleg akcije anonimnega brezplačnega testiranja na voljo tudi vrsta drugih aktivnosti, povezanih s tveganim vedenjem za okužbo. Ob tem so prepričani tudi, da ozaveščanje o nevarnostih okužb s HIV in virusom hepatitisov B in C, o prednostih njihovega preprečevanja in zgodnjega odkrivanja dobesedno rešuje življenja.
Sprememba doktrine zdravljenja
Načini prenosa okužb so danes dobro znani. To je denimo tvegano spolno vedenje, še posebno med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, prav tako menjavanje pribora za injiciranje drog. V preteklosti ni bilo vedno tako, zato so lahko okuženi tudi tisti, ki so pred letom 1993 prejeli kri ali krvne pripravke, ki so se neprofesionalno tetovirali, ki so morda kdaj poskusili njuhati droge. Možnosti je še veliko in tudi na te opozarjajo ob testiranju, izpostavljajo na kliniki in dodajajo, da kar tri četrtine okuženih s hepatitisom C ne ve, da so okuženi, saj lahko živijo brez znakov bolezni še vrsto let po okužbi.
Strokovnjaki hkrati opozarjajo tudi na prelomnice v zdravljenju naštetih okužb. »Rezultati večletne multicentrične raziskave nesporno kažejo, da je treba s HIV okuženo osebo zdraviti čim prej. Zato se je spremenila doktrina in zdaj zdravimo osebe s HIV takoj, ko jih diagnosticiramo. Na voljo imamo tudi nova učinkovitejša in varnejša zdravila,« je poudaril prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Tudi hepatitis C od letos zdravijo z novimi, učinkovitejšimi in bolniku prijaznejšimi zdravili. Sestavljajo jih različne kombinacije na virus neposredno delujočih učinkovin, ki ne vključujejo več problematičnega interferona alfa. Zdravljenje je bistveno krajše in ima manj stranskih učinkov. »Nova zdravila omogočajo, da bomo lahko v bodoče pozdravili skoraj vsakega bolnika, pri katerem bolezen še ni dokončno okvarila jeter. Živimo v zgodovinskem trenutku, saj je zdravljenje hepatitisa C postalo najučinkovitejše protivirusno zdravljenje v celotni medicinski zgodovini. Moderna medicina je stopila na dokončno pot obvladanja kronične virusne bolezni z zdravili, kar se do zdaj še ni zgodilo,« izpostavlja prof. dr. Mojca Matičič, ki deli z drugimi strokovnjaki tudi mnenje, da imamo v Sloveniji pravzaprav srečo, da lahko vsem bolnikom s HIV/aidsom in hepatitisoma B in C ponudimo najboljšo zdravstveno oskrbo. Zato Slovenija sodi v evropski vrh po uspešnosti zdravljenja tovrstnih bolnikov, a to seveda ne velja za okužene, ki za okužbo še ne vedo in ne poiščejo pravočasne pomoči.
