Vrsta založb je letos ostala brez (večjega kosa) javne podpore za izdajanje knjig in druge dejavnosti. Ena od izstopajočih je gotovo KUD Apokalipsa, ki je s svojimi humanističnimi, filozofskimi in leposlovnimi izdajami bogatila slovenski kulturni prostor od sredine 90. let prejšnjega stoletja. Letos ji Javna agencija za knjigo (JAK) financira le še revijo Apokalipsa.
Komisija JAK jim je, pojasni urednik in vodja založbe Primož Repar, zavrnila tako sofinanciranje knjižnega programa, ki ga je sestavljalo 14 vrhunskih knjig, kot programov literarnih prireditev: mednarodnega srečanja založnikov in avtorjev Revija v reviji ter programa filozofskih konferenc, delavnic in simpozijev Kierkegaardovo leto. Na projektnem razpisu so jim zavrnili tudi program mednarodnega natečaja za najboljši haiku. »Moram priznati, da takšnih odločitev nismo pričakovali, zato še nimamo dolgoročnega načrta za preživetje založbe. Že doslej smo se ves čas borili za dokaj uborno podporo, saj smo kot prva samonikla založba v neodvisni Sloveniji prava pepelka založništva, z daleč najnižjimi podporami v primerjavi s primerljivimi založbami,« pravi Repar.
Alternativa je tujina
Ker vsaj v Ljubljani ni mogoče pridobiti občinskih sredstev za izdajo knjige, to pomeni, da so edini financerji, ki KUD Apokalipsa preostanejo, v tujini. A tudi pri evropski komisiji lani niso bili uspešni. »Tudi tam so začeli prevladovati kvantitativni kriteriji, pa tudi imperializem velikih narodov.« Apokalipsa je v zvezi s filozofskimi programi razvila sodelovanje z nekaterimi univerzami v Srednji Evropi in znamenito Univerzo v Torontu. »To pomeni, da bodo naše knjige izhajale v glavnem za srednjeevropski akademski trg, kar se v veliki meri že dogaja, in za angleški prostor. Pozabimo pa lahko na vrhunske filozofske prevodne programe, za katere je težko pridobiti denar v tujini.«
Odločitev tistih, ki kreirajo politiko JAK, je po urednikovem mnenju podpora mainstream programom in izključitev alternative.
Ugaša edina založba v Pomurju
Nekoliko drugačna je zgodba regionalno profilirane založbe Franc-Franc, ki sta jo leta 1992 ustanovila pisatelja Feri Lainšček in Franci Just, da bi z leposlovnimi in humanističnimi izdajami sooblikovala podobo sodobnega slovenskega leposlovja in humanistike, hkrati pa spodbujala in reflektirala panonski prostor. Oboje ji je uspevalo: v leposlovju za odrasle je bila najbolj odmevna njena knjižna zbirka Križpotja, sicer pa je založba izdala vrsto nagrajenih književnih del, tudi na področju mladinske književnosti.
Založba se je odločila, da se na letošnje razpise sploh ne prijavlja. »Da prijava ni smiselna, smo ocenili na podlagi dotedanjih subvencij JAK, ki so se iz leta v leto zmanjševale. Tudi če bi bili na razpisu 2016–2019 uspešni, nismo mogli pričakovati bistvene spremembe v višini subvencije, tako da bi ob evidentnem padcu prodaje knjig lahko le še ekonomsko potonili,« pravi urednik Franci Just. V regionalnem pomurskem okolju institucionalne podpore niso imeli, iz leta v leto so se zmanjševala sponzorska sredstva.
Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc se tako v prihodnje ne bo več ukvarjalo z založniško dejavnostjo, kar pomeni, da je ugasnila edina založba v Pomurju. Na murskosoboško društvo za humanistična vprašanja Argo je založba prenesla dva kulturna projekta, literarni festival srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede in knjižno zbirko Med Rabo in Muro, ki je namenjena slovenski manjšini na Madžarskem in ima v tem pogledu ne le kulturni, ampak tudi narodnostni pomen.
