Socialistična vlada in desna opozicija sta se še pred koncem tridnevnega žalovanja začeli prepirati. Nicolas Sarkozy, voditelj opozicijske stranke Republikancev, je silovito napadel predsednika Françoisa Hollanda in njegovo vlado. »Kar bi bilo treba storiti v zadnjih 18 mesecih, ni bilo storjeno,« je dejal v enem najbolj gledanih francoskih televizijskih dnevnikov. »Francija je v totalni vojni in vprašanje je: mi ali oni.« Zahteval je elektronsko zapestnico ali priprtje v posebne centre za vse, ki bi bili osumljeni, da podpirajo radikalni islamizem (med Francozi je takšnih menda več kot 10.000), zaprtje džamij, kjer se pridiga tak islam, in samice za vse, ki so obsojeni zaradi islamističnega terorizma (teh je trenutno 300, sicer pa je v francoskih zaporih še 1100 drugih radikalnih islamistov). Sarkozyja, ki si tako poskuša povečati možnosti za vrnitev v Elizejsko palačo, pa ne moti, da nobeden od omenjenih ukrepov ne bi preprečil morije, saj terorist iz Nice ni bil na seznamu sumljivih oseb.
Javnost ne zaupa vladi
Na Sarkozyjeve očitke sta se s sporočilom za javnost takoj odzvala premier Manuel Valls in notranji minister Bernard Cazeneuve: »Nobena vlada ni storila toliko kot naša za boj proti terorizmu. Omogočila je 9000 novih delovnih mest za policiste, medtem ko jih je bilo v letih 2007–2012, ko je vladal Sarkozy, ukinjenih 12.500.« A po zadnji anketi vladi v njenem boju proti terorizmu zaupa le še 33 odstotkov Francozov. Po napadih januarja 2015 jih je bilo 51 odstotkov, po napadih 13. novembra 2015 pa še vedno 50 odstotkov. Za Sarkozyja je ostra kritika vlade hkrati sredstvo v boju proti Alainu Juppéju, drugemu vodilnemu politiku na desnici.
Zmagovalec novembrskih volitev za predsedniškega kandidata desnice ima pač veliko možnosti, da spomladi 2017 postane predsednik Francije. Vse ostrejši do vlade je tudi 70-letni Juppé, ki lahko očitno samo tako, da se pridruži napadom na vlado, poskuša ustaviti populista Sarkozyja, ki po zadnjih anketah zmanjšuje njegovo prednost.
Desnica se vse bolj radikalizira tudi zato, ker se boji, da bi se po terorističnih napadih še bolj okrepila skrajna desničarka Marine Le Pen. Očitno ni več glavno vprašanje boj proti brezposelnosti (čeprav se še vedno veliko Francozov boji, da bi izgubili delo), ampak to, kdo bo dajal videz odločnejšega v boju proti terorizmu. Tudi rasistični izpad, ki se je zgodil včeraj po počastitvi umrlih z minuto molka ob sprehajališču v Nici, ne obeta nič dobrega. Neki moški, ki ga je podpiralo več posameznikov, je od Francozinje severnoafriškega rodu zahteval, naj takoj izgine. Branila se je s klici: »Tu sem rojena.« Vsekakor je teroristični napad še poglobil prepad med revnim, severnim delom Nice, kjer živijo Francozi severnoafriškega rodu, in preostalim delom mesta, ki je znano po tem, da so njegovi prebivalci zelo desno ali celo skrajno desno usmerjeni. Tako se je Nica s svojim izrazito desničarskim županom Christianom Estrosijem, ki je Sarkozyjev človek, dolgo časa upirala gradnji džamije, v kar je prisiljena po odločitvi ustavnega sodišča. Pred desetimi leti pa je izbruhnil škandal, ko so skrajni desničarji revežem muslimanske vere delili juho s svinjskim mesom.
