Na območju Mestne občine Ljubljana živi kar 66 odstotkov vseh vrst ptic, ki živijo v Sloveniji, kar 49 od 72 »slovenskih« vrst kačjih pastirjev in kar 19 vrst netopirjev od 29, kolikor jih ponoči leta po domači grudi. »Ti podatki kažejo, da smo kljub urbanizaciji v Ljubljani uspeli ohraniti habitate za številne živali in rastline, s čimer se lahko pohvalijo le redka evropska mesta,« je ob odprtju razstave Njihov dom nima hišne številke – prostoživeče rastline in živali na Ljubljanskem povedala vodja mestnega oddelka za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Seršen. Razstava – na 60 fotografijah so predstavljene redke in ogrožene živali in rastline – bo v Zgodovinskem atriju mestne hiše na ogled do konca julija.
Pred leti je pritacal celo medved
Pestrost okolja omogoča, da v Ljubljani živijo različne prostoživeče živali, in glavno mesto se po besedah strokovnjakov lahko pohvali z bogato biodiverziteto. Medtem ko v samem središču mesta živijo le vrste, ki so najbolj vajene človeške družbe, v neposredni okolici najdemo tudi bojazljivejše, redkejše in bolj ogrožene. Po besedah avtorja razstave biologa dr. Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo kar 46 odstotkov površine Mestne občine Ljubljana pokrivajo gozdovi. »Praktično sredi mesta se ponašamo z zavarovanim območjem – krajinskim parkom Tivoli, Rožnikom in Šišenskim hribom. Imamo različna okolja – od zelo dobro ohranjenih mokrišč do travnikov in gozdov, česar druga mesta nimajo. Zato so pri nas prisotne tudi živali, ki jih v drugih glavnih mestih ni več,« je razložil dr. Tome.
Vidre, divje mačke, hermeline, podleske (mali glodalci iz družine polhov), razne netopirje, sove in druge redke ptice, ki so zabeležene na 60 razstavnih fotografijah, so sicer za slehernika v Ljubljani povečini nevidne, priznava dr. Tome, a občasno se dogaja, da tudi te zaidejo v mesto. »Divje mačke se seveda ne potikajo po Stari Ljubljani, so pa po gozdovih v okolici. In ko iščejo hrano, včasih prestopijo tudi rob mesta in smuknejo med hiše. Pred tremi leti pa je v mesto pritacal celo medved,« spomni sogovornik.
Človeku nevarnih živali v Ljubljani ni
Točen podatek, koliko živalskih vrst živi na območju Ljubljane, menda ne obstaja, a dr. Tome, tudi ornitolog, ve, koliko ptičjega življa preletava prestolnico. »V zadnjih 200 ali 300 letih je bilo na območju Ljubljane zabeleženih okrog 250 vrst ptic. V to število so zajete tudi tiste, ki so na primer v sto letih priletele samo enkrat. Takšnih, ki redno obiskujejo naše glavno mesto, pa je okrog sto.« A to je po mnenju strokovnjakov ogromna številka, saj je za mesta značilno, da lahko v njih živi veliko živali, a le malo različnih vrst.
Na vprašanje, za katere vrste je najbolj nenavadno, da so si za dom izbrale Ljubljano, sogovornik odvrne, da so to sokoli selci. »Ne ve se še točno, če v Ljubljani tudi gnezdijo. Postovke, malo manjši sokoli, pa zagotovo gnezdijo. Sredi mesta jih je od 20 do 30 parov. To so ptice, ki imajo velik radij aktivnosti. Gnezdo imajo na primer sredi mesta, po hrano pa gredo na Barje ali Šmarno goro. Zato jih lahko tudi pogosto opazimo,« je povedal dr. Tome.
Pa živijo na območju Ljubljane kakšne živali, ki so človeku nevarne? »Nobena ni takšna, da bi se je morali bati. Nevarna je lahko kvečjemu zato, ker jo ob morebitnem prečkanju ceste lahko povozimo. Tudi 'ljubljanske' kače – kobranke, belouške in goži – so nestrupene. No, gož bi morda ugriznil, če ga sprovocirate, ampak – kot rečeno – nima strupnikov,« je potolažil avtor razstave.
