Medtem ko so obiskovalci ob ogradi radovedno oprezali za azijsko slonico, ki že skoraj štiri desetletja biva v ljubljanskem živalskem vrtu, se je Ganga skrivala v nekoliko oddaljenem senčnem delu svoje zunanje ograde. Pred zbrano občinstvo je prišla le toliko, da je s trobcem zajela šop sena iz bale, obešene v mreži, potem pa se pred žgočim soncem spet umaknila v senco. »Vsak dan poje približno osemdeset kilogramov hrane, razdeljene na tri obroke. Čeprav je glavni del obroka seno, ji najbolj teknejo banane, jabolka in drugo sadje,« sta sloničine sladkosnede navade razkrila Jože Kraševec in Mitja Capuder, dva iz skupine štirih Ganginih oskrbnikov, in dodala, da ob tem spije 150 litrov vode na dan.
Svoje oskrbnike izbira sama
Čeprav slonica v ogradi biva sama, ni osamljena, saj zanjo vsakodnevno skrbi skupina oskrbnikov, redno jo obiskujeta tudi veterinar in vodja prehrane. Ob svojem prihodu v Ljubljano si je Ganga nekaj časa ogrado delila z azijsko slonico Indo, a se »cimri« nista dobro razumeli, takrat pa še niso imeli znanja, da bi ju strokovno in uspešno združili. Da bi preprečili poškodbe, ki bi lahko nastale med vse pogostejšimi spopadi slonic, so Indo premestili v drug živalski vrt, Ganga pa je od takrat edina slonica pod Rožnikom. »Standardi, ki jih morajo izpolnjevati živalski vrtovi, ki želijo imeti med svojimi prebivalci slone, so se v štirih desetletjih življenja naše slonice močno izboljšali. Skupino slonov v živalskem vrtu lahko danes sestavljajo najmanj en samec in tri samice. Ker pa bi Ganga pri svojih letih težko prenesla selitev v drug živalski vrt, prav tako bi bilo zanjo navajanje na druge slone stresno, v soglasju s strokovnjaki ostaja pri nas. Ji je pa zato treba nameniti večjo skrb in dodatno družbo oskrbnikov,« je pojasnil Capuder.
Tudi zato, ker je v ogradi sama, in predvsem zato, ker je zelo mirna, kot zatrjujeta oskrbnika, je med njeno vsakodnevno oskrbo od oskrbnikov ne loči ograja, kot je to običajno v živalskih vrtovih, kjer bivajo številnejše skupine slonov. Ganga je na svoje oskrbnike zelo navezana, prepozna jih v množici in – včasih bolj, drugič manj – upošteva le njihova navodila. »Včasih je zelo trmasta in tistega, ki ga ne pozna, sploh ne uboga in pri tem tudi ni podkupljiva. Samo mi jo imamo pod nadzorom, no, ali pa ima ona včasih nas,« je v smehu priznal Capuder. »Ganga si sama izbira svoje oskrbnike. Prvi izbor naredi vodstvo, potem pa se Ganga sama odloči, komu bo zaupala in ga sprejela v svoj trop,« je nekoliko v šali, nekoliko zares potrdila strokovna vodja živalskega vrta Barbara Mihelič.
Peščena prha kot sončna krema
Gangin prihod v ljubljanski živalski vrt konec sedemdesetih let je bil zavit v tančico skrivnosti, vendar so ga nedavno razvozlali. »Govorilo se je, da naj bi leta 1977 k nam pripotovala skupina desetih slonov, ki jih je Josipu Brozu - Titu podaril tedanji indijski predsednik, in Tito naj bi slone razdelil med živalske vrtove na območju tedanje Jugoslavije. Toda dejstvo je, da je denar za Gango in njeno pot v Slovenijo zbral takratni direktor ljubljanskega živalskega vrta,« je opisoval Capuder. Ob svojem prihodu je bila tedaj komaj pol tone težka slonica stara dve leti, danes pa njena teža niha med 3200 in 3300 kilogrami, kar je idealno. Oskrbniki so zanjo izdelali tudi posebno tehtnico, na katero z veseljem stopi. »To je veščina, ki jo je hitro usvojila,« je Capuder opisal del jutranje rutine, ki jo sestavljata tudi trening za lažji pregled ustne votline in morebiten odvzem krvi iz uhlja ali sline iz trobca. Prav posebno skrb namenijo pedikuri in pregledu kože.
Trening ene najstarejših prebivalk živalskega vrta pa ni sestavljen le iz vaj, s katerimi jo oskrbniki pripravljajo na obvezne veterinarske preglede, temveč tudi iz igre, ki zapolni dobršen del njenega dne. Najraje ima avtomobilsko gumo in žogo, dolg trobec, s katerim lahko naenkrat zajame do 10 litrov, pa rada ovije s peskom. »Plast peska jo ščiti pred vročino in nadležnim mrčesom,« je namen peščene kopeli pojasnil Capuder. Ob tem je še dodal, da mora biti Gangino »pohištvo« vzdržljivo, da ne klone pod sloničino težo. »Med priljubljenimi pripomočki je tudi poševni hlod, ob katerega se rada drgne. Zdaj ima ta hlod že pol leta, kar je v primerjavi s prejšnjimi kar dolga doba. Ko je namreč ugotovila, da ga lahko polomi, je to poskusila tudi z vsakim novim,« je o navadah slonice še povedal njen oskrbnik.
