Julijska javnomnenjska raziskava Vox populi kaže precejšnji padec priljubljenosti Cerarjeve vlade. Z njenim delom je zadovoljnih le 27,2 odstotka vprašanih, kar je 4,5 odstotne točke manj kot prejšnji mesec in kar enajst odstotnih točk manj kot septembra lani, ko jo je kot uspešno prepoznalo največ vprašanih doslej. Aktualna vlada si je tokrat prislužila največ negativnih ocen doslej. Da dela slabo, meni kar 71,3 odstotka anketirancev (prejšnji mesec pet odstotnih točk manj).

Padec priljubljenosti vlade je mogoče v veliki meri pripisati dogajanju v Luki Koper in ob njej, na kar kaže tudi to, da so z njenim delom še zlasti nezadovoljni anketiranci v obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji. Sredin odstop finančnega ministra Dušana Mramorja se v tokratnih rezultatih pomembneje (še) ne odraža. Anketarji Ninamedie so namreč anketiranje začeli že v torek, kar pomeni, da so večino merjenja opravili, preden je javnost izvedela za Mramorjev odhod oziroma preden ga je ozavestila.

Čeprav aktualna vlada uživa precej nizko podporo, skoraj 70 odstotkov anketirancev meni, da je za Slovenijo bolje, da dokonča mandat, kot da bi imeli predčasne volitve. Tem je naklonjena le slaba četrtina vprašanih. Križanje podatkov pokaže, da si predčasnih volitev ne želi celo 58 odstotkov tistih anketirancev, ki sicer delo vlade ocenjujejo kot neuspešno. Pričakovano so jim najbolj naklonjeni volilci Janševe SDS, a so tudi ti razdeljeni skoraj na polovico: slabih 52 odstotkov jih predčasne volitve podpira, dobrih 47 odstotkov pa ne.

Prav tako pričakovano so predčasnemu odhodu na volišča najmanj naklonjeni volilci SMC: kar 97 odstotkov jih meni, da naj Cerarjeva ministrska ekipa dokonča mandat. Tako razmišlja tudi dobrih 76 odstotkov privržencev SD in le slabo odstotno točko manj privržencev DeSUS, 60 odstotkov volilcev ZL in 58 odstotkov volilcev NSi. Omenjeni rezultati pritrjujejo razmišljanjem, da bi si tako Socialni demokrati kot DeSUS odhod iz vladne koalicije v tem trenutku težko privoščili oziroma da tiste koalicijske stranke, ki bi s svojim rušenjem vlade povzročila predčasne volitve, volilci ne bi nagradili.

SMC spet pred Socialnimi demokrati

Čeprav so k nižji priljubljenosti vlade verjetno prispevala tudi zadnja obračunavanja med koalicijskimi partnericami, ta padca podpore posameznim koalicijskim strankam niso prinesla. Vse tri so namreč dosegle nekoliko boljše rezultate kot pred mesecem dni. Na vrhu strankarske lestvice še naprej ostaja Janševa SDS, ki je, če upoštevamo vse anketirance, dobila skoraj enako podporo kot junija: volilo bi jo dobrih 14 odstotkov anketirancev. Če pa upoštevamo zgolj tiste vprašane, ki bi šli na volitve in so vedeli povedati, katero stranko bi volili – teh je tokrat 54 odstotkov, kar je tri odstotne točke več kot prejšnji mesec – pa je podpora SDS rahlo padla. Dobila bi 26 odstotkov glasov (junija slabih 28 odstotkov).

Socialne demokrate, ki so bili po javnomnenjski raziskavi Vox populi zadnje štiri mesece na drugem mestu strankarske lestvice, je julija spet prehitela SMC. Očitno je torej iz spora med koalicijskima partnericama, ki se je še zaostril zaradi podpore podmladka SD protestom proti vladi, nekaj ostrih besed pa je bilo mogoče slišati tudi ob usklajevanju mini davčne reforme, več potegnila Cerarjeva stranka. Tej prav tako ni škodoval oster premierjev nastop na programski konferenci SMC, v katerem je Slovenijo označil kot mafijsko državo. Po oceni nekaterih političnih analitikov je k nekoliko večji podpori SMC prispeval prav ta nastop, saj je Cerar pokazal odločnost, ki jo javnost pri njem tako pogreša. Če bi bile volitve danes, bi največjo vladno stranko obkrožilo dobrih 20 odstotkov opredeljenih anketirancev, kar je štiri odstotne točke več kot prejšnji mesec oziroma najvišja podpora SMC v letošnjem letu. Še vedno pa je ta rezultat daleč od tistega, ki ga je Cerarjeva stranka dosegla na volitvah pred dvema letoma (skoraj 35 odstotkov glasov).

Socialni demokrati so tokrat torej pristali na tretjem mestu strankarske lestvice; kot svojo volilno izbiro jih je navedlo slabih 19 odstotkov opredeljenih anketirancev, prejšnji mesec pa dobro odstotno točko manj. Čeprav SD po javnomnenjski raziskavi Vox populi vse od septembra 2014 dosega precej boljše rezultate kot na zadnjih državnozborskih volitvah (na njih je bila s 5,94 odstotka ena največjih poraženk), se ji vendarle ne uspe uveljaviti kot alternativa na levici.

DeSUS gor, Erjavec dol

Socialnim demokratom sledi Združena levica. Kljub temu da so se njeni predstavniki pri protestih v podporo delavcem Luke Koper postavljali v prve vrste, ji je podpora padla. Junija bi ZL obkrožilo 16 odstotkov opredeljenih anketirancev, tokrat 12,5 odstotka. Združeni levici gotovo ne koristi, da prihajajo vedno znova na dan informacije o razprtijah v Iniciativi za demokratični socializem (IDS), eni od treh strank koalicije, katere koordinator je vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec. Zaradi notranjih obračunavanj tako IDS še vedno ni dokončala aprila prekinjenega kongresa oziroma ni sprejela odločitve glede združitve v enotno stranko Združena levica.

Če bi bile volitve danes, bi v parlament prišlo šest strank; poleg omenjenih še Nova Slovenija in DeSUS. V NSi so v preteklih tednih jasno povedali, da imajo Janševih diskreditacij dovolj in da se v koaliciji s SDS, dokler bo na njenem čelu Janez Janša, ne vidijo več. Čeprav so temu sporočilu zaploskali mnogi, ki se ne strinjajo z Janševo politiko razdvajanja in nenehnih ideoloških bojev, pa je po tokratni javnomnenjski raziskavi Vox populi Nova Slovenija dobila nekoliko nižjo podporo kot pred mesecem dni: svoj glas bi ji namenilo slabih devet odstotkov opredeljenih anketirancev, junija pa dobrih deset odstotkov.

Nekoliko se je okrepila stranka DeSUS; dobila bi 8,4 odstotka opredeljenih glasov (pred mesecem dni slabih sedem odstotkov). Razloge za večjo podporo stranki upokojencev je mogoče iskati v (še) pogostejšem javnem nastopanju njenega predsednika Karla Erjavca v zadnjih dneh. Odločitev arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško o nadaljevanju dela je izkoristil za ponudbo odstopa s položaja zunanjega ministra, za katero je vnaprej vedel, da je premier ne bo sprejel. Pod Erjavčevim vodstvom se je ekipa stranke upokojencev odpravila na obisk v Luko Koper in podprla tamkajšnje vodstvo, ob zaostrovanju odnosov med SMC in SD na tej točki pa je prvak DeSUS izjavil, da imajo Socialni demokrati srečo, da ni on premier, saj da njihovega ravnanja ne bi gledal.

Če so omenjeni nastopi nekatere potencialne privržence DeSUS pritegnili, je Erjavec pri tistih, ki mu niso naklonjeni, očitno izgubil še kakšno točko. Na lestvici najbolj priljubljenih politikov si je namreč prislužil slabšo povprečno oceno kot minuli mesec in pristal na predzadnjem mestu – pred prvakom SDS Janezom Janšo.

Kako ocenjujete delo vlade?

Ali je za Slovenijo bolje, da vlada

Mira Cerarja dokonča mandat ali

predčasne volitve?

24,6 %

boljše bi bile predčasne volitve

27,2 %

uspešno

6,3 %

ne vem

1,5 %

ne vem

71,3 %

neuspešno

69,1 %

bolje je, da vlada dokonča mandat

Ninamedia, 12.–14. julij 2016, n = 700

Ninamedia, 12.–14. julij 2016, n = 700

PODATKI

PODATKI

Ocene politikov

Ninamedia, pov. ocena od 1 do 5

PODATKI

12.

1.

Violeta

Tomić

Borut

Pahor

2,57

3,57

–0,04

+0,10

13.

2.

Matej

Tonin

Violeta

Bulc

2,56

3,30

–0,03

–0,01

14.

3.

Luka

Mesec

Tanja

Fajon

 

2,54

3,20

–0,08

–0,07

15.

4.

Dejan

Židan

Matjaž

Han

2,51

2,96

+0,09

+0,04

16.

5.

Anja

Kopač Mrak

Milan

Brglez

2,42

2,90

–0,05

–0,04

17.

6.

Janko

Veber

 

Lojze

Peterle

 

2,41

2,89

–0,04

+0,13

18.

7.

Eva

Irgl

Ljudmila

Novak

 

2,40

+0,04

2,76

–0,09

19.

8.

Boris

Koprivnikar

Igor

Šoltes

2,35

2,69

/

+0,03

20.

9.

Franc

Bogovič

Miro

Cerar

2,34

2,68

0

–0,07

21.

10.

Karl

Erjavec

Zoran

Janković

 

2,29

2,64

–0,11

+0,02

22.

11.

Bojan

Dobovšek

Janez

Janša

2,61

2,06

+0,01

/

Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor?

JUNIJ 2016

MAJ 2016

JULIJ 2016

SDS

SMC

SD

Združena

levica

NSi

DeSUS

SLS

Zavezništvo

(ZaAB)

druge

ne vem

ne bi volil

stranka ni

v parlamentu

Ninamedia, 12.–14. julij 2016, n = 700

PODATKI