Vox Populi: Po četrt stoletja razočaranje

Zgodba z neuspešno interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za delo, družino in socialne zadeve Anje Kopač Mrak, ki se je iz opozicijskega orodja spremenila v znotrajkoalicijsko obračunavanje med SD in DeSUS, je le še dodatna kapljica pelina za razočarane volilce. Nihče ne ve, kaj smo pred 25 leti pričakovali od novonastale države, vsekakor pa je jasno, da precej več, kot smo dobili. Še najmanj razočarani so nad novo državo na Koroškem ter Obali in Krasu, medtem ko je prebivalce spodnjeposavske regije razočarala kar 92-odstotno. Glede na strankarske preference je država izpolnila pričakovanja največjemu številu privržencev SLS (66 odstotkov), SMC (45,1) in NSi (33,3), najbolj pa je razočarala privržence DeSUS (95,2 odstotka), tiste, ki ne bi šli na volitve (82,4), in strankarsko neopredeljene (79,8).

Neupravičena pričakovanja so pravzaprav najbolj upravičena na političnem polu neopredeljenih in aktivno volilno neaktivnih, saj ta skupina najbolj prepričljivo izkazuje upad zaupanja v politično odločanje. Sodeč po junijskem merjenju Vox populi bi to nedeljo na volitvah slavila SDS z nekaj več kot 14 odstotki glasov pred SD, ki za Janševo SDS zaostaja že več kot 5 odstotnih točk, na tretjem mestu je SMC, ki ima tik za petami Združeno levico. A kot rečeno, največ vprašanih ne ve, koga bi volilo na nedeljskih volitvah (28,3 odstotka), ali ve, da ne bi volilo nobene od strank na politični tržnici (20,5 odstotka). Pomirjujoče in upanje zbujajoče je vsekakor dejstvo, da je med zagovorniki volilne abstinence, torej tistimi, ki ne bi šli na volitve, relativno malo mladih do 30 let (8,1 odstotka vseh abstinentov).

Sestava parlamenta, če bi bile volitve to nedeljo, bi bila zaradi dejstva, da glasovi tistih, ki ne gredo na volitve, ne štejejo, bolj v prid velikim strankam, kaže junijska raziskava Vox populi. Tako bi se na primer 14-odstotna podpora SDS med vsemi volilci prevedla v 29,5-odstotni delež parlamentarnih sedežev ali – prešteto po stolih – 26 poslanskih mandatov. Stranke sedanje koalicije, nekoliko načete po dvoboju egov Karla Erjavca in Dejana Židana, po volitvah – če bi bile te v nedeljo – ne bi več zbrale dovolj glasov za sestavo vlade: Židanovi SD s 16 sedeži, Cerarjevi SMC s 15 in Erjavčevi DeSUS s 6 sedeži bi za večino v državnem zboru zmanjkalo kar 9 poslancev. SLS še vedno ne dosega praga izvolitve v državni zbor – pri čemer ji pri dvigovanju ugleda v javnosti prav gotovo ne pomagajo niti notranje razprtije v stranki, od poslanske kariere pa bi se morali posloviti tudi poslanci Zavezništva socialno-liberalnih demokratov, kakor se po novem imenujejo člani stranke, ki smo jo do maja poznali kot Zavezništvo Alenke Bratušek, saj bi prepričali manj kot odstotek volilcev.