Tudi mladi agronomi so v Sloveniji v podobnem položaju kot četrtina mladih visokoizobraženih, ki so brezposelni. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v povprečju letno v okviru visokošolskega študija kmetijstvo – agronomija in hortikultura ter univerzitetnega študija kmetijstvo – agronomija diplomira okoli 70 mladih, v okviru magistrskega študija agronomija in študija hortikultura pa še okoli 30.
»Agronom je strokovnjak zelo širokega profila, ki razume zakonitosti živega sveta, pozna lastnosti tal in klime, kmetijskih in divje rastočih rastlin ter njihovih bolezni in škodljivcev, obvladuje tradicionalne in najsodobnejše načine pridelave, je sposoben ekonomskega odločanja in obvladovanja upravnih postopkov. Agronom enaindvajsetega stoletja je soočen z izjemnim napredkom znanosti in tehnologije, a hkrati deluje v zapletenem družbeno-ekonomskem okolju, ki se mu mora prilagoditi in ga s svojim znanjem ustrezno dograjevati,« je nanizala dr. Metka Hudina, prodekanka za področje agronomije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Med brezposelnimi
Vsako leto tako slovenska družba in področje kmetijstva lahko pridobita samo z ljubljanske univerze okoli 100 mladih strokovnjakov, ki naj bi podpirali uradna prizadevanja slovenske politike po večji samooskrbi s hrano ter uspešnejši lokalni pridelavi hrane, pa vendar je trenutno v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje 150 strokovnjakov s področja agronomije brezposelnih, od tega kar 48 magistrov inženirjev agronomije in pet doktorjev znanosti. Da so razmere resnično lokalno specifične, dokazujejo tudi napovedi ameriškega statističnega urada o vsaj 10-odstotni rasti povpraševanja po tem kadru tudi v naslednjem petletnem obdobju.
Kakšna pa je prihodnost mladih, ki se pri nas odločajo za poklic agronoma? Pogovor s podjetniki potrjuje, da bo treba v prihodnosti nujno okrepiti povezanost med izobraževalnimi ustanovami in podjetji, saj diplomante fakulteta opremi samo z osnovnimi strokovnimi znanji.
Premalo opremljeni za delo
»Manjkajo jim znanja o trenutnem razvoju tehnologije in trendih v svetu. Zato pridejo na trg dela povsem hendikepirani in nekoristni sebi in državi, ki jih je izšolala. Prosperirajo lahko samo tisti, ki so se že med študijem ozirali v tujino in tam tudi delali. Tisti razumejo, kam gre ali pa bi moral iti razvoj te panoge tako lokalno kot globalno,« poudarja Tomaž Jevšnik, tehnični direktor Ocean Orchids, gazele iz Dobrovnika, specializirane za gojenje orhidej.
Jevšnik poudarja, da mora mladi agronom res dobro poznati tehnologijo pridelave na področju, ki ga zanima, mora biti vedoželjen in poznati razmere in izzive v Evropi, ne le v Sloveniji. »Konstantno mora spremljati to industrijo, saj le tako lahko vidi in razume izzive ter s tem povezane slabosti in prednosti Slovenije. Pri tem mu lahko pomembno pomagajo tudi druga znanja, zato bi morali multidisciplinarnost spodbujati že v šolah. Povsem jasno pa je, da samo dokončanje fakultete ne vodi v uspešno kariero. To je samo temeljna plošča in osnovni izkaz zrelosti. Kariera je odvisna samo od njegove samoiniciativnosti za pridobivanje novih teoretičnih in praktičnih znanj. Medtem se lahko najboljšim posameznikom porodijo ideje, kako rešiti izzive, pred katere bodo postavljeni bodisi v lastnem podjetju ali v organizaciji, ki ima za inovacije posluh,« razmišlja tehnični direktor Ocean Orchids.
Potencial je, vendar...
Tako na biotehniški fakulteti, kjer z veseljem poudarjajo, da v omenjeni dobrovniški gazeli s tremi hektarji rastlinjakov delujejo prav njihovi diplomanti, kot v podjetju Paradajz iz Turnišča, ki ima še enkrat toliko pokritih pridelovalnih površin, menijo, da potencial za razvoj kmetijstva pri nas vsekakor je. »Se pa tega v Sloveniji zaradi nizkih cen uvožene hrane premalo zavedamo, kar se odraža pri naši samooskrbi. Zelo bomo lačni, če ne bomo povečali samooskrbe z vsemi kmetijskimi pridelki, ne samo nekaterimi. Potenciali so največji zagotovo v Pomurju,« pravi Tea Kuzman, pomočnica tajnika fakultete.
Mlad diplomirani agronom si na začetku svoje kariere v realnem sektorju ne more obetati bistveno višje plače od minimalne (ta znaša 790 evrov bruto) ne glede na izobrazbo, bo pa v podjetju, ki zna prepoznavati prispevek posameznika, lahko hitro napredoval in dosegel v nekaj letih bistveno višjo plačo (okoli dva tisočaka bruto). Kmetijske zadruge zaposlujejo predvsem diplomante, ki prihajajo iz lokalnega okolja, kmetje pošiljajo študirat svoje otroke, večjih podjetij s področja kmetijstva pa je pri nas le (še) nekaj. »Semenarna, Eurosad, Sadjarstvo Mirosan, fitofarmacevtska podjetja... so v rednem stiku z našimi profesorji in se na našo fakulteto obrnejo po nasvet, kadar zaposlujejo diplomante,« pojasnjuje Tea Kuzman.
Poklic prihodnosti
In kaj pravita Tea Kuzman in Jevšnik o nastajanju poklica urbani argonom, ki naj bi med drugim skrbel tudi za uvajanje podzemne pridelave, na primer neposredno pod trgovskimi središči, kar je že praksa ponekod v ZDA? »Če vzamete povprečen pridelek paradižnika na kvadratni meter na leto v steklenih rastlinjakih v Evropi in ga delite z letno porabo te zelenjave v Sloveniji, dobite skoraj 25 hektarjev. Kje in kako bi torej to površino vgradili v, na ali pod nakupovalna središča?«, komentira Tomaž Jevšnik.
»Agronom je agronom, ne glede na to, katero tehnologijo pridelave udejanja. Tudi 'urbani' je pač agronom, in to je prav gotovo poklic sedanjosti in prihodnosti – bližnje in daljne. Mogoče urbani agronom zveni bolj trendovsko, saj si kot 'navadnega' agronoma mnogi še vedno predstavljajo kmeta na traktorju, ki zastruplja naravo ter opravlja umazano in malo cenjeno delo, kar pa je danes daleč od resnice. Mi in naši diplomanti se poklica z imenom agronom ne sramujemo in ne potrebujemo trendovskih nazivov. Naši diplomanti si pridobijo znanja in kompetence, da lahko, poleg vsega prej navedenega, urejajo tudi urbane vrtove, se ukvarjajo z urbanim vrtnarstvom, gojenjem zelenjave v visokih gredah, ki so trenutno zelo moderne, z zelenimi stenami in še čem. Pa ne zgolj to. Sposobni so voditi tudi velika in zelo uspešna podjetja, ki pridelujejo varno hrano, kar je zanesljivo poklic prihodnosti,« poudarja Tea Kuzman.
