Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo osnutek uredbe o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo. Na njeni podlagi naj bi v prostorskih aktih lokalnih skupnosti določili okoli 350.000 hektarjev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, na katerih gradbeni stroji ne bodo smeli brneti. Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane bodo predvidoma razdeljena v štiri kategorije: izjemno pomembna, zelo pomembna, pomembna in druga. Največ trajno varovanih zemljišč naj bi razglasili na izjemno in zelo pomembnih območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Po petih letih le premiki
Izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane so po oceni strokovnjakov veliki ravninski kompleksi, primerni predvsem za gojenje poljščin. Takšne površine prevladujejo v Pomurju, na Ptujskem in Dravskem polju, v Savinjski dolini, vzdolž Sotle, na Krško-Brežiškem in Sorškem polju, v osrednjem delu Vipavske doline, v dolini Dragonje... Zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane so ožje doline večjih rek, gričevnat svet s kmetijskimi zemljišči na dnu dolin, območja kmetijskih površin, ki obkrožajo gozd. Primerna so predvsem za vinogradništvo, sadjarstvo, oljkarstvo, vrtnarstvo in živinorejo. V to kategorijo sodijo doline Poljanske in Selške Sore, srednje Save in Dravinje, slovenska Istra, Slovenske gorice, Goričko, Kras, južni obronki Ljubljane, dolenjsko gričevje, Bela krajina, južni obronki Pohorja, vzhodni del Kozjanskega...
Določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč je predpisal že zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 2011, a to določilo v praksi še vedno ni uresničeno. Sprva je bilo predvideno, da bo površino trajno varovanih kmetijskih zemljišč za vsako občino posebej z uredbo določila vlada, vendar se je stroka temu uprla.
Pripomoček za vstop v boj za zemljišča
Krajinski arhitekt dr. Janez Marušič je bil v preteklosti pogosto kritičen do kmetijcev. Očital jim je, da si prisvajajo pravico do urejanja prostora. »To, kar so sedaj pripravili, pa je ena od dobrih poti k varstvu kmetijskih zemljišč. Pripravili so zemljevid vrednotenja kmetijskih zemljišč v Sloveniji, razčlenjenih v bistveno manj kategorij, kot so jih predstavljali dosedanji bonitetni razredi. Takšna informacija je neogiben pripomoček za vstop v boj za kmetijska zemljišča. Varovati moramo vsa kmetijska zemljišča, tudi najslabša. In teh je še toliko, da se je vredno boriti zanje,« meni dr. Marušič.
Podlaga za določitev območij trajno varovanih zemljišč naj bi bilo po prvotnih načrtih preverjanje bonitete kmetijskih zemljišč, a denarja za kaj takega ni. Marušič v zvezi s tem poudarja, da so bonitetne ocene nesmiselno natančne za boj za ohranjanje kmetijskih zemljišč. »Misel takoj napeljejo na odškodnine, te pa so za varstvo kmetijskih zemljišč naravnost škodljive, saj si človek misli: plačam odškodnino, pa je vse v redu. Vrednostne ocene zemljišč niso pomembne zaradi neke abstraktne vrednosti zemljišč (bonitetni razredi, odškodnine), temveč zaradi dokazovanja, da so na razpolago za kmetijstvo bolj ali manj prijazne alternative posegov. Primer: neko cesto moramo zgraditi. Če jo moramo zgraditi, jo tudi bomo. Toda poskrbeti moramo, da ne bo prizadela kmetijskih zemljišč. Če pa jih že mora, naj jih prizadene v kar se da majhnem obsegu – in čim slabša,« svetuje Marušič.
