Afera z dodatki
Mramor je kot dekan ljubljanske ekonomske fakultete skupaj z nekaterimi drugimi zaposlenimi na fakulteti neupravičeno prejemal dodatek za stalno pripravljenost. Po aferi, ki je izbruhnila med njegovim ministrovanjem, je sprva zatrjeval, da je delal v dobri veri, nato pa le vrnil 23.000 evrov in »zaradi izgube zaupanja javnosti« celo ponudil odstop, ki pa ga Cerar ni sprejel.
Kadrovanje v DUTB in SDH
Mramor se je za odpoklic vodilnih mož v DUTB odločil oktobra lani po medijskem razkritju malverzacij s plačami, čeprav so v DUTB trdili, da so bili na ministrstvu vseskozi seznanjeni s prejemki vodilnih. Funkcijo predsednika upravnega odbora je prevzel Marko Simoneti, ki velja za velikega Mramorjevega zaupnika, delo slabe banke pa naj bi se po odhodu Švedov močno »umirilo«. Kot Mramorjevo napako so nekateri ocenili tudi postavitev Marka Jazbeca na čelo SDH.
Neusklajenost
Minister je maja lani presenetil z izjavo, da nepremičninskega davka morda ne bo, a je bil po Cerarjevih besedah zgolj napačno razumljen. Prenagljena je bila tudi njegova koalicijsko neusklajena mini davčna reforma, zadnja takšna neusklajenost pa se je pokazala pri odnosu do pisma predsednika ECB Maria Draghija slovenskim organom. Cerar jih je pri preiskavi Banke Slovenije podprl, Mramor pa preiskavo označil za neposreden napad.
Fiskalni svet
Slovenija je po dostopnih podatkih edina država evrskega območja, ki ji do danes ni uspelo vzpostaviti strokovnega sveta, ki bi bdel nad upravljanjem javnih financ. Mramorjevi kandidati za člane fiskalnega sveta v državnem zboru niso dobili potrebne podpore.
Javnofinančna konsolidacija
Mramorju je uspelo konsolidirati javne finance in javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP, tako da je država spomladi izstopila iz postopka presežnega primanjkljaja. Izravnan proračun je želel doseči leta 2020.
Izboljšanje upravljanja dolga
Mramorju je uspelo drage finančne vire države nadomestiti s cenejšimi. Zmanjšal je tveganje refinanciranja dolga države, k čemur je prispevala tudi menjava dolarske obveznice z evropsko. Implicitna obrestna mera dolga proračuna se je s 4,4 leta 2014 znižala na trenutnih 3,7 odstotka.
Sprememba metodologije
V Bruslju mu je uspelo doseči spremembo metodologije, ki nam je napovedovala pregrevanje gospodarstva in bi od Slovenije namesto 240 milijonov evrov prihrankov v prihodnjem letu zahtevala 600 milijonov prihrankov.
Mini davčna reforma
Ne glede na to, da je bil izkupiček za višje izobražena in bolje plačana delovna mesta znatno manjši od pričakovanj, pa so spremembe na področju dohodninske lestvice deloma razbremenile nižji in srednji sloj.
Vztrajanje pri privatizaciji
Združitev Abanke in Banke Celje, pripojitev Factor banke in Probanke slabi banki, prodaja Nove KBM, začetek prodaje NLB... To je slika bančnega sistema, ko je bila izvedena prodaja Aerodroma Ljubljane in Adrie Airways, propadla pa prodaja Telekoma Slovenije.
Uvedba davčnih blagajn
Ob tem, da se je končalo združevanje davčne in carinske uprave in s tem končala vzpostavitev finančne uprave, mu je uspelo uvesti vselej nepriljubljen instrument davčnih blagajn. V prvih petih mesecih je država pobrala 2,4 odstotka več DDV.
