»Spet smo srečna družina,« je bilo – resda s pridihom cinizma – mogoče slišati v koalicijskih vrstah po včerajšnjem sestanku vrha koalicije, na katerem so le uskladili mini davčno reformo. Ministrstvo za finance je popustilo pritiskom dela koalicije, še zlasti so bili glasni Socialni demokrati, da se najvišja dohodninska stopnja ne zniža s 50 na 47 odstotkov. Predlagana rešitev finančnega ministrstva bi namreč pomenila, da bi nekoliko razbremenili okoli 4000 Slovencev z najvišjimi dohodki.
»Zakaj bi razdirali sistem solidarnosti,« so Mramorjevemu predlogu nasprotovali v SD. In poudarjali, da ohranitev sedanje najvišje dohodninske stopnje v proračunu resda ne pomeni veliko denarja, ima pa velik simbolni pomen. Prav tako je bilo mogoče slišati, da razbremenitev najbogatejših nikakor ne bi bila politično modra odločitev.
Na tej točki so bili Socialnim demokratom, tokrat nekoliko bolj po tiho, blizu tudi v stranki DeSUS. So pa po včerajšnji uskladitvi glasno poudarjali, da so pred pol leta prav oni preprečili ukinitev najvišjega dohodninskega razreda.
Namesto štirih pet dohodninskih razredov
V Sloveniji imamo porazdelitev davčnih zavezancev glede na višino doseženega bruto dohodka. Če imamo zdaj štiri davčne razrede, jih bomo po novem imeli pet. Pri dohodninski lestvici bo za plače z neto letno davčno osnovo do 8021 evrov v prvem davčnem razredu še naprej veljala 16-odstotna davčna stopnja.
Med 2. in 3. razred se uvaja tudi nov davčni razred, in sicer pri neto davčni osnovi v razponu od 20.400 do 48.000 evrov, ki bo obremenjen s 34-odstotno davčno stopnjo. Hkrati se predlaga znižanje stopnje dohodnine z 41 na 39 odstotkov v četrtem davčnem razredu s spodnjo mejo 48.000 evrov in zgornjo mejo 70.907 evrov.
Najvišji dohodninski razred, po katerem so plače obremenjene s 50-odstotno davčno stopnjo, torej še naprej ostaja. Za razbremenitev tistih z nizkimi plačami se za 300 evrov zvišuje dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave, s sedanjih 10.866,37 evra na 11.166,37 evra.
Davčno razbremenjene bodo tudi nagrade za poslovno uspešnost, kot sta 13. plača in božičnica. Izplačani znesek do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače se namreč ne bo vštel v davčno osnovo. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb se po novem zvišuje za dve odstotni točki, in sicer s sedanjih 17 na 19 odstotkov. Pri tem pa investicijska olajšava ter olajšava za raziskave in razvoj ostajata nespremenjeni.
Predlagane spremembe iz naslova dohodnine bodo znižale proračunske prihodke za okoli 106 milijonov evrov, predlagan dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb pa bo v proračun prispevala okoli 60 milijonov evrov več. Razliko naj bi pokrili z učinkovitejšim pobiranjem davkov.
Mramor in koalicija zadovoljna...
»Poglavitni namen predlaganih sprememb je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela, da bi davčno razbremenili visoko strokovne in najproduktivnejše zaposlene, ki najbolj prispevajo k dodani vrednosti v podjetjih,« poudarjajo na finančnem ministrstvu. Minister Dušan Mramor, ki se je včeraj mudil na srečanju finančnih ministrov EU v Bruslju, pravi, da gre za prvi korak k davčni razbremenitvi predvsem tistih kadrov, ki so za razvoj Slovenije ključni.
»To so visoko strokovni kadri, kjer ima Slovenija bistveno višjo obdavčitev kot njej konkurenčne države,« je prepričan Mramor. Po njegovem mnenju s tem kot država podpiramo razvoj visokotehnoloških sektorjev z višjo dodano vrednostjo pa tudi višjo gospodarsko rast in boljše možnosti za višje plače, pokojnine in višje socialne transferje. Če bo vse šlo po načrtih, bo mini davčna reforma najverjetneje sprejeta do konca leta, veljati pa bo predvidoma začela prihodnje leto.
»Spremembe gredo v pravo smer. Gre za dober kompromis, ki kaže, da lahko kljub nekaterim razpokam koalicija uspešno deluje,« so včeraj poudarjali v koalicijskih vrstah. Nekateri naši sogovorniki iz vladnih strank pa so vendarle menili, da usklajeni predlog (še) premalo razbremenjuje srednji razred. Menda pa naj bi se koalicija včeraj zavezala, da bo večja razbremenitev srednjega razreda njihov naslednji »dohodninski korak«.
… gospodarstveniki pa razočarani
Na GZS, kjer sicer podrobnosti o mini davčni reformi še nimajo, so nad usklajenim predlogom koalicije o davčnem prestrukturiranju razočarani. Priznavajo, da davčno prestrukturiranje omogoča rahlo razbremenitev plač. »Vendar je dejstvo, da se hkrati predlaga dodatna obremenitev gospodarstva z višjo davčno stopnjo od dohodka pravnih oseb. Podjetja namreč že plačujejo več iz naslova obremenitve podjemnih pogodb, študentskega dela in višjih zavarovalnih osnov. Sodeč po predlogu koalicije so tako obljube o razbremenitvi delovnega razmerja na račun širjenja osnov pozabljene,« poudarjajo na GZS.
Prav tako ocenjujejo, da je skupna vrednost davčnega prestrukturiranja v višini okoli 100 milijonov evrov izredno majhna, saj je na primer avstrijska davčna reforma vredna več kot pet milijard evrov. Da mini davčna reforma ne rešuje problema obdavčitve dela, saj gospodarstvo potrebuje takšen davčni sistem, ki bo podpiral rast in razvoj ljudi, menijo tudi v Združenju manager.
Mednarodne primerjave namreč kažejo, da so visokoizobraženi kadri z višjo plačo v Sloveniji bistveno višje obdavčeni kot v konkurenčnih državah. »Obrtniki in podjetniki si želimo celovito davčno reformo, reformo trga dela in reformo zdravstva, ki so med seboj povezane, in ne zgolj kozmetičnih popravkov zakonov, ki ne prinašajo razbremenitve gospodarstva, ampak samo obremenitev malega gospodarstva,« pa so bili kritični v Obrtni zbornici.
