Menila sem, da bodo Britanci izglasovali obstanek v EU, vendar sem kljub temu poskušala zavarovati svoje obstoječe strategije in se v dogodek podati z nevtralno izpostavljenostjo. Ker je šlo za binarni dogodek – mogoča sta bila samo dva rezultata, za ali proti – je bolje ne ugibati in se odločiti za manjše tveganje. Res je, da so takšni enkratni dogodki odlična priložnost za ustvarjanje dobička, vendar moraš dogodek pravilno predvideti. Staviti na dogodke, katerih izid je težko predvideti, je zelo nevarno.
Izid referenduma je bil zelo tesen. Ocene finančnih krogov so bile, da bodo Britanci izglasovali obstanek v EU. Na katere informacije se upravljalci zanašate?Preden se odločimo za investicijo, je pomembno razumeti prednosti naložbe in oceniti tveganje, v tem konkretnem primeru poskusiti predvideti posledice določenega dogodka. Pomembni so temeljni kazalniki gospodarstva, pričakovanja trga, priložnosti – kaj so trgi že vračunali itd. Čeprav je moja naloga vlagati v bolj tvegane naložbe, nikoli ne grem na vse ali nič. V primeru brexita smo se šli tudi psihologe. Spraševali smo se, ali bodo ljudje upoštevali množico ocen, ki so ugotavljale negativne posledice brexita, ali ne. Verjamem, da so pri brexitu izjemno veliko vlogo odigrali populisti. Človekove psihologije in vseh dejavnikov, ki nanjo vplivajo pri takšnih odločitvah, ni mogoče predvideti. Staviti na brexit bi bilo zato zelo tvegano. Izgube bi bile lahko ogromne.
Najbrž je v vašem podjetju v teh dneh precej živahno. Kaj vse je investicijsko in tudi drugače spremenil brexit?EU je tik pred tem, da izgubi eno največjih in najbogatejših članic. Vprašanje, ki si ga vsi postavljamo, je, kaj to pomeni za stabilnost EU in ali brexit pomeni vzpon preostalih populističnih strank v Franciji, Nizozemski, Avstriji, Italiji in še kje. Menim, da je pozitivne posledice Brexita precej težko videti. Čaka nas zelo negotovo obdobje, ekonomsko, politično in finančno. Trgi bodo kratkoročno gledano zelo nestanovitni in preobčutljivi na vsako novo informacijo glede prihodnosti EU in Velike Britanije.
Pred in po referendumu se je naš delovnik precej podaljšal. Ponoči s četrtka na petek, ko so prihajali rezultati referenduma, nismo kaj dosti spali. Nekateri so odšli pozno domov in prišli v pisarno že ob dveh zjutraj. Tudi sama sem bila med njimi. Poskušali smo trgovati, saj so bili premiki že očitni, vendar je bila likvidnost omejena. Trgovali smo lahko le z instrumenti, ki so znani kot osnovni, instrumenti varnih naložb. Na primer ameriški dolar, japonski jen, standardizirane terminske pogodbe na 10-letne ameriške obveznice itd. Ko sta se odprla evropski in angleški trg, se je kljub pomembnosti dogodka vzdušje nekoliko umirilo, vendar se je v roku nekaj ur po realizaciji ponovno začela panika na trgu in priča smo bili zelo dramatičnemu in nestanovitnemu trgovanju.
Kako nehvaležen je trenutno trg za vlagatelje? Ne samo zaradi brexita, ampak predvsem zaradi ekspanzivne monetarne politike centralnih bank in nekonvencionalnih ukrepov.Trg je zelo zahteven. Vsi iščemo donose, obrestne mere pa so na rekordno nizkih ravneh.
Ali tvegate več?Menim, da so se za bolj tvegane naložbe odločili tudi investitorji. Zaradi tega tudi upravljalci prilagajamo strategije in trgujemo z več tveganimi instrumenti. Zato pa je zelo pomemben nadzor. Svoje strategije spremljamo skozi ves dan. Ves čas moraš biti prisoten. Včasih so res odločilne sekunde. Na primer, zgodi se teroristični napad, trgi se sesujejo, z njimi vred pa tvoja strategija. Pri izjemnih premikih lahko zgrešiš tudi, če si bil slučajno na stranišču.
Kako pogosto morate sprejemati odločitve v delčku sekunde?Pogosto. Nepredvidenih dogodkov, ki nam lahko porušijo strategije, je lahko izjemno veliko, zato poskušamo imeti čim bolj razpršene naložbe in se v primeru pomembnih, četudi hitrih odločitev, posvetovati z ekipo. Ob močnih šokih je po navadi treba hitro zapreti svoje pozicije, tudi če morda upaš, da se bo trg obrnil in boš lahko izgubo nadoknadil. Vendar izkušnje in psihologija trga kažejo, da moraš v takih primerih izstopiti. Nemogoče je namreč predvideti, kako globoko lahko trg pade. Brexit je bil zelo zanimiva izkušnja. Osebno sem bila 90-odstotno prepričana, da bodo Britanci glasovali za obstanek v EU, vendar je obstajalo tistih deset odstotkov možnosti, da ne. Prav zato nisem želela tvegati. Tik pred referendumom sem se s sodelavcem pošalila, kaj če ima George Soros prav in nas res čaka črni petek. In imel je prav.
Se takšni, kot je George Soros, rodijo ali naredijo?Oboje. Izkušnje pomenijo ogromno, ampak mislim, da moraš imeti za uspešno trgovanje tudi talent in biti dober psiholog.
Kako proste roke imate pri trgovanju?Šefi nam običajno dovolijo, da smo drugačni. Da razmišljamo drugače kot večina trga, saj lahko ravno to prinese dobre rezultate. S sodelavcem sva odgovorna za trgovalne strategije z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki pa v posameznem portfelju ne predstavljajo več kot nizko enomestno številko. Glede na tveganosti portfeljev se določi proračun, v okviru katerega se trguje.
Koliko izgube bi morali ustvariti, da bi vas napodili iz podjetja?(Smeh.) Na to vprašanje težko odgovorim. Seveda obstajajo meje. Na prvem mestu je, da upravljalci sami nadzorujemo svoje strategije in za vsako strategijo določimo nivo potencialnega dobička in izgube. Poleg tega imamo oblikovane skupine ljudi, ki določajo pravila in spremljajo, ali se jih držimo. Če bi z neko strategijo vztrajno ustvarjala izgube, bi me po določenem času umaknili iz trgovanja. Pri tem je pomembno tudi, kakšno imaš zgodovino trgovanja.
Torej ne bi kot v filmu Velika prevara (The Big Short) vaših izgub tolerirali več let?Ne. To pa zagotovo ne.
Je film realno prikazal vaš svet?Zagotovo obstajajo skladi tveganega kapitala, ki gredo v takšne tvegane naložbe s tako visokimi zneski. Vendar je to po mojem mnenju redko. Takšni tvegani posli, ki se na koncu res izkažejo za dobre, so precej redki.
Po izbruhu finančne krize so mnogi finančni sistem začeli kritizirati kot neke vrste kazino, kot veliko stavnico, kjer lahko veliki igralci zrušijo ves sistem.Trgujemo na podlagi nepopolnih informacij. To pomeni, da se odločamo na podlagi informacij, ki jih imamo na voljo in na podlagi katerih ugotavljamo, kaj bo na trgu prevladalo. Ampak to ni videti tako, da pogledamo v kristalno kroglo in vidimo neko številko, na katero potem stavimo, ampak se vedno odločamo na podlagi čimveč informacij. Za sredstvi, s katerimi upravljamo, stojijo podjetja in ljudje. Tega se zelo dobro zavedamo. Še preden vložim v neki instrument, si postavim meje, pri katerih bom izstopila, tako za izgubo kot za dobiček. Se seveda zgodi, da te kakšen dogodek preseneti, tudi če si deloma nanj računal.
V trgovanju se uporabljajo tudi algoritmi. Kako je videti takšno trgovanje?Pri nas trgujemo na podlagi tehnične analize in algoritmov. Trgovanje z algoritmi je nekoliko bolj kompleksno, vendar oba načina upoštevata informacije o preteklem gibanju cen instrumentov. Trgovanje na podlagi tehnične analize se zastavi tako, da se določi zgornjo in spodnjo raven gibanja krivulje, kjer računamo, da se bo trg obrnil – takrat prodajamo oziroma kupujemo. V noči s četrtka na petek so bili naši kolegi, ki trgujejo s tehnično analizo, zelo zgodaj v službi.
Bi se bilo v primeru brexita bolje zanašati samo na algoritme?Ne. Neki britanski matematik je pred referendumom na podlagi ogromnega števila podatkov preračunal, kakšen bi moral biti rezultat referenduma. Preračunal je, da bodo Britanci glasovali za obstanek v EU, čeprav z minimalno razliko, a zgodilo se je ravno obratno. Algoritmi so zmotljivi prav toliko, kolikor je zmotljiv človek, ki jih spiše. Program bi lahko ustvaril še večje izgube.
Sčasoma naj bi večino človeškega dela prevzeli roboti. Tudi v finančni industriji namesto ljudi že trgujejo algoritmi. Se bojite, da boste sčasoma odveč?V podjetju imamo ekipo ljudi, ki snuje algoritme za trgovanje, in pri delu 260-milijardnega portfelja tudi trgujemo s pomočjo algoritmov. Menim, da to ni slab način trgovanja, ampak ni smiselno, da bi se v celoti zanašali na algoritme. Ker če nastopi neka sistemska napaka, lahko algoritmi ustvarijo nepredstavljive izgube. Tudi človek jih lahko, ampak človek se lahko ustavi.
