Diplomatska predstavništva EU in Nata so predstavljala kar dve tretjini od več kot 3300 institucij, ki jih je nemška zvezna obveščevalna služba Bundesnachrichtendienst (BND) spremljala v več kot desetih članicah Evropske unije in po svetu. Med njimi so bili tudi nekateri voditelji evropskih držav in vlad ter ministri, sicer pa je BND vohljal še za nevladnimi organizacijami ter v strateških gospodarskih sektorjih, kakršne so letalska, vesoljska in orožarska industrija, svoje lovke pa je stegnil tudi v medije.
Poročilo parlamentarnega odbora za nadzor nad obveščevalnimi službami, ki ga je pridobilo uredništvo nemške tiskovne agencije DPA, potrjuje, da je BND vohunil tudi za nemškimi državljani, kar predstavlja kršitev zakonodaje, ki jih varuje pred vohunstvom doma in po svetu. Ugotovljeni odrejeni obveščevalni nadzor nad vsaj enim (sicer neimenovanim) državljanom je parlamentarni odbor označil za najresnejši problem, saj je obveščevalna služba zavestno kršila zakon.
Vohunjenje za evropskimi prijatelji
Dejavnost BND so najprej vzeli pod drobnogled nemški mediji, povod pa je bilo razkritje žvižgača Edwarda Snowdna, ki razkril široko zasnovane obveščevalne dejavnosti ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA).
Za Berlin je bila šokantna novica, da NSA prisluškuje telefonu kanclerke Angele Merkel, ki je Američanom jezno zabrusila, da vohunjenje za prijatelji ni sprejemljivo. Besede so se ji kmalu zataknile v grlu, saj so s pomočjo Snowdna mediji razkrili, da je v ameriški vohunski raboti po zavezniškimi državah sodeloval BND, ki je podrejen kanclerkinemu kabinetu. Der Spiegel je tako že lani pisal, da je nemška obveščevalna služba v svojo vohunsko dejavnost zajela notranja ministrstva Poljske, Danske, Avstrije, Hrvaške in ZDA ter ameriški diplomatski misiji pri EU in Združenih narodih, še posebno odmevni pa sta bili obtožbi o prisluškovalnih napravah na komunikacijskih zvezah francoskega zunanjega ministrstva in evropske komisije.
Že pred tem je prišlo na dan, da je BND vohunil za raznimi nevladnimi organizacijami, kot so Care International, Oxfam in mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi. Na seznamu vohunskih tarč so bila tudi veleposlaništva držav EU in Nata v Berlinu ter komunikacijski kanali apostolskega nuncija. Poročilo parlamentarnega odbora ne navaja, kdaj je BND v sodelovanju z NSA vzpostavil omenjeno vohunsko mrežo, razdrl pa jo je kmalu po Snowdnovih razkritjih oktobra 2013. Vohunska afera je v pričakovanju rezultata parlamentarnega nadzora nad obveščevalno službo letos spomladi že spodnesla šefa BND Gerharda Schindlerja, ki ga je zamenjal Bruno Kahl.
Politični analitiki so njegov predčasni odhod, pripisan poslabšanemu zdravju, razlagali z željo Merklove, da sporno dejavnost BND s posledično odgovornostjo svoje vlade pomete pod preprogo, hkrati pa službo ustrezno reformira pred parlamentarnimi volitvami prihodnjo jesen. de
