Ob smrti dveletne deklice po večmesečnem nasilju se zastavlja vprašanje, kako bi lahko v zdravstvu dobili boljši pregled nad malčki. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) napovedujejo posodobitev preventivnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike, ki bi lahko izboljšalo tudi zaznavanje morebitnega nasilja in zanemarjanja. Aktualen je predlog, da bi ugotavljali, kateri otroci nimajo izbranega osebnega zdravnika in kateri otroci niso vključeni v preventivo.
Po stik s starši, ki se ne odzivajo na vabila
V takšnih primerih bi skušali starše teh otrok dodatno informirati, pri čemer bi se povezali tudi z vrtci. Pri navezovanju stika z neodzivnimi starši bi vključili tudi patronažno službo, pri tem pa bi sodelovali še s centri za socialno delo in lokalno skupnostjo.
Preventivni sistematski pregledi niso obveznost, ampak priložnost, so spomnili na NIJZ. Če je starši ne izkoristijo, se lahko zgodi, da otrokom v zdravstvu zato ne bodo mogli pravočasno pomagati, ugotavljajo. Zato želijo povečati vključenost v preventivni program, osnove za tak premik pa so zastavili v projektu Skupaj za zdravje, ki ga sofinancira norveški finančni mehanizem. Na NIJZ sicer opažajo, da nekateri starši otrok na sistematski pregled ne pripeljejo zaradi odklanjanja cepljenja, nekateri pa zaradi nezadostne ozaveščenosti.
A za odklanjanjem stikov z zdravstvom se je pri nekaterih tragičnih smrtih otrok, ki so jih v zadnjem desetletju obravnavala slovenska sodišča, skrivalo tudi nasilje in zanemarjanje. V jeseniškem zdravstvenem domu izjav o pretekli obravnavi minuli teden umrle deklice ne dajejo, prav tako pa niso komentirali navedb, da naj bi dekličina mama dvakrat zavrnila vabilo na sistematski pregled. Konec minulega tedna je direktor zdravstvenega doma Saša Letonja pojasnil, da vse starše k sistematskemu pregledu pozovejo trikrat. Nimajo pa vzvoda, da bi ukrepali in otroku pregled zagotovili, če se starši ne odzivajo.
Ko se izkaže, da ni otroka dolgo nihče videl
Ljubljanska družinska zdravnica asist. dr. Nena Kopčavar Guček ocenjuje, da so spremembe, ki jih pripravljajo na NIJZ, dobrodošle. Vseeno pa se sprašuje, ali bo s tem mogoče z njimi zajeti prav vse otroke. Nekateri starši bodo verjetno kljub dodatnim pogovorom še naprej odklanjali sistematske preglede, obiske patronažne medicinske sestre in vsakršne druge stike z zdravstvom. V redkih primerih je v ozadju takšne drže staršev prav zavedanje, da bodo otroka zdravniki temeljito pregledali, je spomnila naša sogovornica. Na sistematskem pregledu tako na primer ugotovijo, ali je otrok morda prelahek za svojo starost, pa tudi siceršnje zaostanke pri razvoju.
Zdravniki danes včasih sploh ne dobijo priložnosti, da bi to zaznali, čez prag stanovanja, v katerem otrok biva, pa nepovabljeni ne smejo. Ko se jim začnejo porajati vprašanja o otroku, se lahko posvetujejo z babico, patronažno medicinsko sestro ali socialnimi delavci. Za tovrstne pogovore so dobili podlago tudi v stališču vrhovnega sodišča, je pojasnila Kopčavar-Gučkova, ki si že dolgo prizadeva za boljše zaznavanje in obravnavo nasilja družini. »Med sabo se smemo posvetovati, ko gre za zaščito najšibkejših. A če se izkaže, da ni otroka prav nihče že dolgo videl, smo spet na začetku.« Po oceni Kopčavar-Gučkove bi bil tako na mestu razmislek o dodatnih zakonskih spremembah za večjo zaščito otrok. Prav vsi, ki so naključno priča izbruhom nasilja nad otrokom ali morda opazijo modrice na njihovih rokah, pa bi morali na to opozoriti, je dodala – pa naj gre za sosede, znance staršev, prodajalko v trgovini, kamor hodi mama z otrokom, ali pa mojstra, ki nasilje zazna pri delih v stanovanjih. »Odgovornost ima vsak od nas.«
