Slovenija nima veliko mornariških junakov, a eden izmed njih, Sergej Mašera, je zapisan v zgodovino vseh jugoslovanskih narodov. Prav letos mineva 75 let, od, kot opisujejo, herojskega podviga, ki ga je Mašera izpeljal skupaj s kolegom in sošolcem iz mornariške akademije Milanom Spasićem.
Skupaj sta službovala na rušilcu Zagreb v lasti mornarice Kraljevine Jugoslavije. Ko je država kapitulirala, je bila njuna ladja privezana v Boki Kotorski in po ukazu nadrejenih bi jo morali predati Italijanom. Toda posadka se je odločila, da bo ladjo raje potopila. Nekateri opisi dogajanja 17. aprila 1941 leta so prav dramatični: kako je bil to deževen in meglen dan v Boki Kotorski; kako Mašera in Spasić nista hotela skupaj s posadko zapustiti ladje, temveč sta poskrbela, da so bile prižgane vse netilne vrvice eksploziva, ki so ga nastavili v podpalubje; kako sta potem, ko je posadka odšla, stekla v notranjost ladje in prižgala eksploziv; kako sta nato stala na krmi v popolni bojni opremi, si strgala čine z ramena, se objela in pogledala proti Lovčenu, nato pa je eksplozija raznesla ladjo. Preostala posadka in ljudje na obali so videli, kako je njuni telesi odneslo visoko v zrak, hip zatem se je ladja potopila.
Telo Milana Spasića so našli čez štiri dni in so ga pokopali z vojaškimi častmi. Kaj se je zgodilo s truplom v Gorici rojenega Sergeja Mašere, je zavito v skrivnost. Nekatera poročila trdijo, da so ga našli teden dni po eksploziji, a so to zamolčali. Uradno so njegovo lobanjo našli šele leta 1987 in posmrtne ostanke so z najvišjimi častmi pokopali na ljubljanskih Žalah. Mašera je imel 29 let, Spasić pa 31. Kasneje so sicer nekatere interpretacije dogodkov govorile, da je šlo za nesrečo, ne pa za namerno razstrelitev. Ne glede na to so ju leta 1973 razglasili za naroda heroja in od tedaj ulice mest po bivši državi še vedno nosijo njuno ime.
Industrijsko-stanovanjska ulica
V Ljubljani so novo ulico, ki poteka od Dunajske proti zahodu do Slovenčeve ulice, leta 1974 poimenovali Mašera-Spasićeva ulica. Ulica je nenavadna zmes poslovnega, industrijskega in stanovanjskega dela. Z Dunajske se začne s poslovnim delom, s stavbo finančne institucije na eni in trgovskega giganta na drugi strani. Na vogalu Dunajske in Mašera-Spasićeve ulice je tudi prva ljubljanska trgovina s specializiranim pivom Pivoljub. Na drugi strani, kjer je bila nekoč tiskarna Mladinske knjige, pa je priljubljena Kavarna Tiskarna. V smeri proti Slovenčevi so na desni strani industrijski objekti, ki so začetek industrijske cone Bežigrad. Na koncu ulice čez cesto Slovenčeve so poslopja Ljubljanskih mlekarn. Leva stran ulice pa je stanovanjska – tam so bloki in stolpnice, nekateri so starejši iz časa nastanka ulice, drugi so novogradnje. Stanovanjski del ulice je obdan z zelenjem. Prav dvojnost stanovanjske in industrijske namembnosti ulice je v preteklosti povzročala nekaj težav, predvsem hrup nekdanje tiskarne. V prostorskih načrtih za prihodnost pa obstaja možnost, da bi industrijski del spremenili v stanovanjskega, če bi seveda našli investitorja.
Na ulici je največja težava promet. Ne le da ulica potrebuje nov asfalt, problem predvsem za stanovalce je prehitra vožnja, zato so se že pojavile pobude, da bi postavili grbine za omejitev hitrosti. Prav tako se stanovalcem zdi smotrno, da bi na križišču Mašera-Spasićeve in Dunajske postavili semafor.
Mašera-Spasićeva ulica
Dnevnik
PODATKI
Fakulteta
za družbene vede
Kardeljeva
ploščad
