Ljubljanske ulice: Trg mladinskih delovnih brigad

Eno najprometnejših križišč v Ljubljani, kjer Tržaška zavija proti Prešernovi na eni in Aškerčevi cesti na drugi strani, so leta 1956 poimenovali po mladinskih delovnih brigadah oziroma kot »priznanje mladinskim delovnim brigadam za njihove delovne akcije in izjemen ustvarjalni delež pri obnovi in graditvi Jugoslavije«.

V Sloveniji so bile največje delovne akcije gradnja Nove Gorice, gradnja avtoceste Ljubljana–Zagreb leta 1958. Kasneje, v sedemdesetih letih so brigadirji pomagali obnavljati popotresno Posočje. »Najbolj znan ljubljanski produkt, ki je nastal s pomočjo poletnih mladinskih delovnih akcij, je današnja Pot ob žici, prej Pot spominov in tovarištva,« je opozorila Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Trg se po delavnih akcijah imenuje od leta 1958 in po prepričanju Nataše Strlič je prav, da se trg še vedno imenuje tako: »Imena ulic med drugim odražajo tudi dogodke, osebe, organizacije v različnih zgodovinskih obdobjih. Tudi obdobje med leti 1945 in 1991 naj ne bi bilo izjema.«

Trg z muralom in zaprto zgodovinsko lekarno

Trg mladinskih delovnih brigad je ena izmed ulic z najdaljšim imenom v Sloveniji. Toda ko so hoteli ime pred dobrimi dvajsetimi leti skrajšati, so proti temu protestirali brigadirji. Tako je zdaj ime neformalno skrajšano v Trg MDB, prostor pa nemoteno živi svoje mestno življenje. Na njem je zabava, uprava, celo majhen del zelenice.

Trg trikotne oblike je namreč razdeljen na več delov: pred poslopjem Upravne enote Ljubljana je tlakovan, del je spremenjen v parkirišče. Čez Aškerčevo cesto, ki je v prometni konici med najbolj zasedenimi cestami v Ljubljani, je zeleni del trga, park, v katerem je v starem ljubljanskem tramvaju okrepčevalnica. Na trgu je bila nekoč slavna ljubljanska gostilna Lovec, v kateri je v zadnjih letih svojega življenja posedal Izidor Cankar. Zdaj je to brazilska restavracija Rodizio do Brasil. Prav tako ni več lekarne Mirje, ki je bila v eni najslikovitejših hiš na trgu in arhitekturno pripada slogu češkega kubizma. Lekarno so ustanovili na pobudo Ivana Hribarja kot lekarno za delavce, še do pred nekaj leti pa je bila opremljena v značilnem starem lekarniškem slogu. Hišo so sicer lastniki leta 1998 obnovili, lekarniški prostori pa samevajo.

Trg ima tudi svoj kulturno-umetniški kotiček. Nekoč je bil to kino Vič, ki je prenehal obratovati 22. avgusta 2011, v prostorih kina pa je zdaj za mnoge najboljši nočni klub v Ljubljani Cirkus. Za dodaten umetniški učinek poskrbi mural Medved, ki jezdi ptico, ki ga je na fasadi stavbe Upravne enote Ljubljana pred dvema letoma narisal finski umetnik Pallo Ollap. Črno-bela risba je bil sploh prvi mural v središču Ljubljane. Umetnik je ob odprtju murala dejal, naj si zgodbo o medvedu in ptici izmislijo mimoidoči. Časa za to imajo čakajoči v kolonah avtomobilov na Tržaški več kot dovolj.