Nekatere ljubljanske ulice so tako kratke in tako neznačilno mestne, da v njih težko prepoznamo ulico. Ena takih je Zvezdarska ulica, ki poteka od Levstikovega trga oziroma Karlovške ceste do Rožne ulice. Ulica je vhod v predel mesta, ki se imenuje Žabjak. S tem imenom se Žabjak omenja že od 16. stoletja in seveda ni treba posebej poudarjati, zakaj – zaradi močvirja, ki je bilo nekoč tam. Kasneje je bil Žabjak skorajda avtonomna cona, vsaj če vprašate staroselske fante, ki so se za primat najpomembnejšega mulca borili s Prulčani. Ti so bili konec 60. let preteklega stoletja novi naseljenci, saj so tedaj zgradili prulske bloke, medtem ko so prebivalci Žabjaka veljali za staroselce.
Ime po zvezdarni v Gruberjevi palači
Zvezdarska ulica je svojevrsten fenomen, saj je nastala na prostoru, kjer je bil nekoč vrt Gruberjeve palače. Del vrta je spremenjen v park, ki je bil še pred dobrima dvema desetletjema popolnoma zapuščen travnik, zaradi česar bi bil Gabrijel Gruber verjetno zelo otožen. Sedaj pa v parku občasno gostuje ena redkih zunanjih galerij v Ljubljani, v zadnjem času pa so ob avtobusni postaji na ogled tudi panoji z zakladi Arhiva Slovenije. Poleti v parku postavijo kavarno.
Zvezdarska ulica se tako imenuje od leta 1876, poimenovana pa je po zvezdarni, ki je bila nekoč v Gruberjevi palači. Po njej se je imenovala že gostilna Zur Sternwarte oziroma Pri zvezdogledalnici, ki je bila v palači sredi 19. stoletja. Ironično pa je, da v današnji Gruberjevi palači, kjer je Arhiv Slovenije, ni sledu o zvezdarni. O tem, da je res bila tam, pričajo le poročila, ki jih je o gradnji palače pisal Gabrijel Gruber. Stavbo je začel graditi leta 1773 z namenom, da bi bila v njej hidravlična in mehanska šola. Ko je požar uničil nekaj sosednjih stavb, je odkupil zemljišča in tam uredil vrt. Hotel je zgraditi tudi ladjedelnico, saj je kot odgovorni za nadzor plovbe po Ljubljanici predvideval, da bo Ljubljanica pomembna plovna pot.
Priljubljena kolesarska povezava
Namesto tega je raje zgradil prekop, ki še danes nosi ime po njem, ter s tem rešil Žabjak nenehnih poplav. Le deset let po gradnji palače jo je na dražbi prodal in se odselil v Rusijo, kjer je kasneje postal jezuitski general ruske province ter dokaj vpliven del dvora ruskega carja Pavla I. Nova lastnika njegove ljubljanske palače sta postala baron in botanik Nikodem Rastern, ki jo je kupil prav zaradi vrta, ter poslanec Anton Virant, ki je v palači odprl gostilno. Ni znano, ali je tedaj še obstajala zvezdarna, ve pa se, da so novi lastniki palačo delno prezidali. Zato predvidevajo, da je bila zvezdarna nekje na podstrehi, ki je bila kasneje spremenjena.
Na to, da je bila ta ulica nekoč del Grubarjeve palače, takoj ob začetku ulice opozarja njegova spominska plošča na palači. Ulica je del pešcone, a funkcionira kot kolesarska povezava Prul s Staro Ljubljano, zato je vsaj ob kolesarskih konicah zjutraj in popoldan precej prometna. Na zidu ob ostanku Gruberjevega vrta posedajo obiskovalci bližnjega bara. Ulica je pred dobrim letom dobila še svojo drugo palačo, prenovljeno hišo na Zvezdarski 4 oziroma Rožni 6. Hiša, ki je spomeniško zaščitena kot profana arhitektura, ima sedaj še moderni prizidek proti Grudnovemu nabrežju.
Zvezdarska ulica
Dnevnik
PODATKI
Križanke
cerkev
sv. Jakoba
Fakulteta
za arhitekturo
