Zdravstvene kartoteke umrle jeseniške deklice je takoj po tragičnem dogodku prevzela policija. Ta dogajanje v družini še preiskuje, zato o dekličinem zdravstvenem stanju in obisku zdravnikov direktor jeseniškega zdravstvenega doma Saša Letonja ne daje izjav. Tako ni znano, kdaj je bila deklica nazadnje pri pediatru.
Po tragičnih dogodkih je direktor dejal, da ni zaznal nepravilnosti pri delovanju osebja v zdravstvenem domu, zato tudi strokovnega nadzora nad njihovim delom ne namerava uvesti. »Seveda pa bomo izvedli nadzor v primeru, da bodo pristojne službe ugotovile pomanjkljivosti pri delu naših zaposlenih,« je dodal Letonja.
Brez vzvodov za privedbo otroka k zdravniku
Televizija Slovenija je v minulih dneh povzemala navedbe svojcev, da je dekličina mama dvakrat zavrnila pozive na sistematski pregled. Letonja je pojasnil, da vse starše k sistematskemu pregledu otroka pozovejo trikrat – tako pisno kot po telefonu. »Vzvoda, da bi otroke, če se starši ne odzivajo, privedli k zdravniku oziroma na pregled, nimamo,« je dejal.
Na ministrstvu za zdravje smrt jeseniške deklice globoko obžalujejo: »Nasilje ni nikoli sprejemljivo, preprečevanje pa je odgovornost nas vseh.« Spomnili so, da se je lani in letos več kot 2000 zdravstvenih delavcev udeležilo izobraževanja o prepoznavi in obravnavi nasilja v družini. Kaj pa otroci, ki jih starši skrivajo pred zdravstvenimi delavci? Sedanja zakonodaja sistematske preglede otrok in patronažne obiske novorojenčka in dojenčka opredeljuje kot pravico, ne pa kot obveznost, potrjujejo na ministrstvu. Če je starši ne izkoristijo, v zdravstvu danes niso zavezani preverjanju, kaj se dogaja z otrokom.
Smrtonosna brezbrižnost zdravstvenega sistema
Tokratna tragična smrt ni prva, ki opozarja, da je lahko sedanje nezanimanje zdravstva za otrokov razvoj, kadar starši z njim ne želijo sodelovati, smrtonosno. Leta 2010 je zaradi pljučnice umrla devetmesečna deklica z bistveno prenizko težo, ki se je rodila doma, starši pa ji sploh niso izbrali zdravnika (tudi ko je hudo zbolela, niso poklicali medicinske pomoči). Dlje časa trajajoče fizično nasilje in zanemarjanje pa je sodišče ugotovilo v primeru deklice, ki je leta 2003 dveletna umrla zaradi sepse. V obeh primerih so bili starši obsojeni na zaporno kazen, za spremembe, ki bi izboljšale pregled nad zdravstvenim stanjem otrok v občutljivih prvih letih, ko še ne hodijo v šolo in je tako manj možnosti za zaznavanje neprimernega ravnanja z njimi, pa oblasti niso poskrbele.
Za zdaj na ministrstvu za zdravje napovedujejo večjo vlogo patronažnih sester v skupnosti. Spremembe bodo usmerjene tudi v čim višjo stopnjo zaščite otrok, so zatrdili, a je po njihovem »zelo težko ali celo nemogoče s sistemskimi spremembami povsem preprečiti tudi najhujše odklone«. Menijo pa, da je treba ob tovrstnih odklonih ustrezno reagirati in »pri vsakem posameznem primeru opraviti celovito analizo«. Ali bo kdo ob tragični smrti jeseniške deklice pod drobnogled vzel vlogo zdravstva, niso povedali, so pa na ministrstvu spomnili, da tragično smrt deklice preiskujejo organi pregona.
Kako nameravajo poskrbeti za boljši pregled nad otrokovim razvojem v primerih, ko starši odklanjajo stike z zdravstvom, nam na ministrstvu za zdravje niso odgovorili. Za zdaj tudi ne razkrivajo, kakšne ukrepe bo prinesla napovedana preveritev preventive pri otrocih, ki zajema tudi sistematske preglede. O tem smo povprašali tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer bodo zastavili izhodišča sprememb, a na njihove odgovore še čakamo.
