Katere misli so vas najprej preplavile, ko ste izvedeli, da bo predsednik republike dr. Danilo Türk podelil IEDC-Poslovni šoli Bled Zlati red za zasluge?
Moja prva misel je bila, da je čudovito, da predsednik Republike Slovenije ceni visoko kakovost naše šole in da se zaveda njene pomembnosti tako za Slovenijo kot za širšo regijo. Zelo pa sem bila vesela tudi tega, da je cel kolektiv dobil to nagrado, saj gre vendarle za timsko delo in vsak član našega tima si zasluži priznanje.
Poslovna šola ima za seboj 25 let delovanja. Ob ustanovitvi je bila edina tovrstna v regiji, primat ima še sedaj, še posebej glede inovativnosti programov, ki podpirajo vizijo šole. Šola je bila leta 2009 tudi na lestvici alternativnih poslovnih šol imenovani »Onstran sivih črt« (Beyond Grey Pinstripes), ki jo je izdal The Aspen Institute iz ZDA, torej se je uvrstila med 100 najinovativnejših poslovnih šol na svetu. Kakšna bo šola ob njeni 30-letnici?
Želimo postati prva šola na svetu na področju učenja voditeljstva od umetnosti. Prav tako želimo razviti tudi druge inovativne metode izobraževanja menedžmenta. Šolo bi radi videli še bolj mednarodno in poiskali načine takega izobraževanja voditeljev, ki bo pospešilo njihovo preobrazbo v izobražene in ustvarjalne voditelje, ki bodo odprti v svet, pripravljeni na nove izzive.
Od leta 1986 se je izobraževanj IEDC za izkušene vodilne kadre ter za nadarjene mlade menedžerje udeležilo več kot 55.000 udeležencev iz 70 držav. Kako sledijo programi šole spremembam, ki se zadnja leta odvijajo bistveno hitreje kot še v preteklem tisočletju?
Skupaj z vsako stranko iščemo nove programe in pristope, kakor tudi nove inovativne vsebine.
»Ključni in vitalni vir, ki je na voljo menedžerju, je menedžer sam. Organizacija nikoli ne bo boljša od menedžerja, ki jo vodi,« je dejal pokojni Peter Drucker, utemeljitelj véde menedžmenta. Imeli ste ga priložnost spoznati, zdaj pa tako velika imena, kot je bil on, predavajo na IEDC... Kateri profesorji so krojili to študijsko leto in kateri bodo naslednje?
Letos smo imeli kar veliko zelo znanih imen, kot so Edgar Schein, Hermann Simon, Manfred Kets de Vries, Ichak Adizes, Nancy Adler in še vrsta drugih. Leta 2012 nameravamo spet povabiti nekatere izmed njih, hkrati pa tudi nekatera nova imena, ki bodo presenečenje.
Etiko oziroma poslovno moralo ste v predmetnik uvedli že na samem začetku obstoja šole, sistematično pa pred 21 leti v podiplomski študij menedžmenta MBA. V kolikšni meri pa jo po vašem mnenju slovenski menedžment zares živi?
Veliko naših diplomantov z visoko moralno integriteto je na zelo različnih položajih, vendar niso prisotni v medijih, več se govori in piše o škandalih, ki jih pa povzročajo predvsem tisti, ki k nam v šolo niso prišli.
Koliko ste o t.i. tajkunskih zgodbah debatirali tudi s svojimi študenti, ki so pravzaprav v večini menedžerji oziroma na ključnih mestih v podjetjih?
Pri predmetih korporativno upravljanje in etika se ukvarjamo s tem področjem, razpravljamo o tem in o dilemah, ki se vsakodnevno pojavljajo med menedžerji, in zdi se nam, da je med njimi vedno več zavedanja o etiki. Pred desetimi leti smo na primer videli v razredu, da je za marsikaterega udeleženca najvišja vrednota bogastvo, sedaj pa je prisotna refleksija o drugih, večjih vrednotah.
Akademija za mednarodni menedžment (AIB) vam je junija lani podelila priznanje Dekan leta za izjemne dosežke na področju mednarodnega poslovnega izobraževanja. Nedavno je na Dunaju potekal mednarodni forum o skritih zmagovalcih vzhodne in srednje Evrope ter Turčije in Kazahstana. Slednje odraža tudi vašo željo, da bi še več delali na področju raziskav. Kateri so torej kratkoročni cilji šole?
Da, konferenca na Dunaju o »skritih zmagovalcih« je bila izjemen uspeh. Nikoli si nisem mogla predstavljati, da bo za ta izjemna podjetja vladalo tako zanimanje in da bomo s tem storili natančno to, kar si vedno želim pri svojih nastopih v tujini – da predstavim Slovenijo in tudi srednjo in vzhodno Evropo kar v najboljši luči, in »skriti zmagovalci« so nam dali to priložnost.
Prihodnje leto bomo pripravili konferenco o družbenih medijih in voditeljstvu, na Dunaju pa spet novo konferenco o katerem izmed voditeljskih izzivov v dinamično rastočih gospodarstvih.
Menedžerje učite vodenja od umetnosti. Kam bo šel razvoj teh programskih vsebin?
Ugotovili smo, da je za menedžerje v današnjem času in v prihodnosti najpomembnejše, da so bolj ustvarjalni, bolj inovativni in bolj pogumni. Zato pripravljamo vrsto novih inovativnih študijskih programov, ki pomagajo razviti refleksijo in ustvarjalnost v človeku. Umetnost ima pri tem zelo pomembno vlogo, saj človeku pomaga, da vidi več, sliši več, čuti več. In ta beseda »čutiti« se mi zdi vse pomembnejša, saj je človek sposoben velikih sprememb ravno takrat, kadar je čustveno zelo vpet oziroma »pretresen, šokiran, inspiriran«. Zato smo že pred desetimi leti začeli uvajati umetnost v menedžment, zadnjih nekaj let pa to izvajamo sistematično in Nancy Adler, ki je ena izmed vodilnih teoretičark organizacijske kulture v svetu, pravi in piše o tem, da smo mi prvi v Evropi, če ne na svetu, pri implementaciji izobraževalnega procesa, v katerem se menedžerji učijo od umetnosti oziroma umetniške metafore.
Časi menedžmenta, ki je analitsko razmišljal, torej z levo polovico možganov, so mimo, pomembno je sistematično razmišljanje, povezovanje, ki je plod delovanja desne polovice možganov. Vse bolj se obnesejo horizontalne strukture, saj v času, ko je treba opolnomočiti vse zaposlene in izboljšati komunikacijo, vertikalne strukture ne morejo več delovati učinkovito. Se strinjate?
Lahko bi rekla, da govorimo predvsem o holističnem pristopu pri izobraževanju menedžmenta in nasploh pri gledanju na družbo. Včasih je bil fokus na procesih, proizvodnji, sedaj pa postaja najpomembnejše medkulturno sodelovanje, mreženje, inovativnost. Svet je brez meja. Da bi ne samo preživeli v globalnem svetu, temveč tudi uspeli, potrebujemo popolnoma druge karakteristike za vodenje.
Novo vrsto vodij vodijo pri sprejemanju poslovnih odločitev vrednote. To niso vodje, ki jih žene materializem, ki je pohodil vrednote. Vodje sprememb so v pričakovanju prihodnosti, ki se še ne odvija, so pripravljeni na sprejemanje tveganja, pa tudi kritik in zasmehovanja. Prav zato so ti ljudje vodje in ne sledilci!« je nedavno poudaril dr. Ichak Adizes. Ali lahko naštejete nekaj imen slovenskih vodij, ki so novi družbeni voditelji, o katerih govori dr. Adizes.
Nerada naštevam imena, ker se pri tem vedno zgodi, da pozabiš koga omeniti. Pa vendar, mislim, da je Sandi Češko, predsednik uglednega slovenskega multinacionalnega podjetja Studio Moderna, tipičen slovenski lider takega kova. Tudi Janez Škrabec, direktor in lastnik Rika, je take vrste voditelj. Tatjana Fink tudi, pa zagotovo še vrsta drugih. Našli bi jih v skupini »skritih zmagovalcev«, to je najinovativnejših podjetij v evropskem merilu.
Kakšen napotek ali razmišljanje bi dali ljudem, ki v teh dneh prihajajo kot izvoljeni na čelo slovenske vlade?
Bodoči vladi bi svetovala, da poskuša spremeniti predvsem politično kulturo in vzdušje v Sloveniji! Osredotočiti bi se morala na prave izzive, to je na finančni red v Sloveniji, na spodbujanje inovacij na tistih področjih, kjer je možno zaposliti največ ljudi in podobno.
Raziskava, ki sta jo opravili Goleman in Hay Group, je pokazala, da se najbolj učinkoviti menedžerji smejijo najmanj trikrat več od svojih povprečnih kolegov. Koliko se pa vi nasmejite?
Ker sem uspešna, si lahko predstavljate, da se veliko smejem! (Smeh)
Ena od anekdot pravi, da je vaš mož dejal: »Moja zgodba je zgodba moje žene«. Kar pravzaprav govori o tem, da vas žene visoka motiviranost in odločenost, da, kot sami pravite, »bomo vzgajali odgovorne menedžerje še naprej.« Koliko poslovnih poti imate še decembra?
Decembra potujem na Madžarsko za dva dni in nato v Južnoafriško republiko za pet dni. Ravnokar sem se vrnila z Nizozemske, pred tem pa sem v enem tednu trikrat potovala na Dunaj. Skratka, moje življenje je izjemno dinamično. Na Madžarskem bom predavala in svetovala vodilnemu timu madžarskih bančnikov o timskem delu, v Južnoafriški republiki pa bom predavala študentom in učiteljem poslovne šole univerze v Stellenboschu, se srečala z diplomanti naše šole, ki ustanavljajo klub diplomantov IEDC Afrika, šla na večerjo z našim častnim konzulom, srečala predsednika združenja afriških poslovnih šol v Johannesburgu (AABS) in se dogovorila o sodelovanju naše šole in združenja CEEMAN pri pripravi prihodnje letne konference, ki bo predvidoma v Cape Townu.
V decembru bodo moji dnevi še lepši, če bom uspela preživeti nekaj dni doma s svojim možem. Kajti še pomembnejše od uspeha je ravnotežje med zasebnim in družbenim. In ravno pri tem uživam veliko podporo svojega moža.
