Arbitražno sodišče bo kmalu objavilo razsodbo o težavnem sporu na morju, v katerem ena stran podpira delo tribunala, druga pa zavrača njegovo jurisdikcijo in predlaga dvostranske pogovore. Sodišče je zato presojalo o lastni pristojnosti in odločilo, da jo ima.

Ne, tokrat ne gre za Slovenijo in Hrvaško, ampak za v nekaterih vidikih podobno zanimiv spor Filipinov in Kitajske v Južnokitajskem morju, kjer se prepletajo nasprotujoče si zahteve skupno šestih držav do ozemlja, con na morju in izkoriščanja naravnih bogastev.

Mednarodna skupnost je tokrat precej pozorna na razsodbo, ki jo bo stalno arbitražno sodišče objavilo v torek. V ospredju vsaj za zdaj ni toliko vprašanje, kako bo sodišče razsodilo, ampak kakšna bo usoda razsodbe v praksi glede na kitajsko zavračanje jurisdikcije sodišča. Zahodne države z Združenimi državami, Evropsko unijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Japonsko in še nekaterimi na čelu pozivajo uradni Peking, naj razsodbo spoštuje, rekoč da gre za vprašanje spoštovanja temeljev mednarodnega pravnega reda in za zavezujočo odločitev sodišča. Takšno stališče pomeni podporo Filipinom, tradicionalnemu prijatelju ZDA, ki so na sodišču tudi sprožili primer. Zadaj pa so predvsem strateški premisleki, saj ZDA in mnoge države v regiji z bojaznijo gledajo na naraščajočo moč Kitajske in trdijo, da ima Peking prevelike, tudi vojaške apetite v Južnokitajskem morju, po katerem z ladijskim prometom potuje za 5000 milijard dolarjev blaga na leto.

Kitajsko stališče, da arbitraže eni strani na takšen način ni mogoče vsiliti oziroma da je treba rešitev iskati z dvostranskimi pogovori, pa podpirajo Rusija in še več deset azijskih in afriških držav, sodeč po navedbah kitajskih medijev in politikov.

Sodišče odločilo o svoji pristojnosti

Filipini so postopek pred stalnim arbitražnim sodiščem sprožili januarja 2013, da bi v skladu s konvencijo OZN o pravu morja (Unclos) presodilo o sporu s Kitajsko glede jurisdikcije v Južnokitajskem morju. Kitajska pravi, da ima tam zgodovinsko pravico do velikega območja, ki ponekod poteka zelo blizu obal drugih držav. Temu območju pravijo linija devetih črtic ali pa, glede na obliko, kitajski jezik (kot je viden na grafu). Kitajska je arbitražo takoj zavrnila in jo spodbijala tudi z dokazovanjem, da se je Manila pravno zavezala spor reševati bilateralno. Obenem pa je poudarjala, da arbitražno sodišče na podlagi Unclosa sploh ne more in ne sme odločati o ozemeljskih sporih (denimo o otočju Spratly ali sipini Scarborough), ker tako izrecno piše v sami konvenciji.

Arbitražno sodišče je ta mnenja pretehtalo in lani sporočilo, da bo primer obravnavalo, kar lahko stori tudi brez sodelovanja Kitajske. Sodišče je presodilo, da Filipini s Kitajsko niso podpisali nobenega zavezujočega dokumenta o dvostranskem reševanju spora. Obenem pa je sodišče presodilo, da spor lahko obravnava. Filipini so namreč v svoji prošnji sodišču zaobšli odločanje o ozemeljskem sporu s trditvijo, da linija devetih črtic v vsakem primeru obsega večje morske cone, kot bi smele biti po določilih konvencije Unclos, tudi če bi bila vsa sporna otočja v tem delu res kitajska.

Peking z diplomatsko ofenzivo

Kitajska je morda računala, da se arbitraža ne bo nadaljevala. Toda potem je začela postopku vendarle posvečati več pozornosti. V zadnjem času je opazna velika javnomnenjska ofenziva njenih diplomatov, ki pojasnjujejo stališča Pekinga v sporu in razlagajo, zakaj odločitev tribunala ne bi smela biti ne sprejemljiva ne zavezujoča.

Razsodba bo bržkone pomenila precejšen pretres v regiji. Če Filipini dosežejo ugodno razsodbo, bodo lahko po enaki poti sledile še preostale države, ki so s Kitajsko v sporu v Južnokitajskem morju, torej Malezija, Indonezija, Vietnam, Tajvan in Brunej. Zahod z ZDA na čelu pa bo politično pritiskal za spoštovanje arbitražne odločitve, čeprav ta ne bo imela pravnih učinkov glede same ozemeljske suverenosti. Zato bo Peking v vsakem primeru lahko še naprej trdil, da so otočje Spratley in druga sporna območja njegova.

Ozemeljski spori v Južnokitajskem morju

UNCLOS, CIA, BBC

PODATKI

DOMET KITAJSKIH OZEMELJSKIH VODA PO TRDITVAH PEKINGA

MEJE IZKLJUČNIH EKONOMSKIH CON

OTOKI, KI SI JIH LASTI VEČ DRŽAV

KITAJSKA

TAJVAN

Južnokitajsko morje

LAOS

HAINAN

FILIPINI

otočje

Paracel

VIETNAM

sipina

Scarborough

TAJSKA

KAMBODŽA

otočje Spratly

MALEZIJA

BRUNEJ

MALEZIJA

INDONEZIJA