Washington in Peking sta si za ogrevanje pred strateškim dvostranskim forumom izmenjala kar nekaj političnih žogic. Ameriški zunanji minister John Kerry je na poti na Kitajsko iz Mongolije opozarjal, da bi morebitna kitajska vzpostavitev območja zračne obrambe nad Južnokitajskim morjem pomenila resno provokacijo in destabilizacijo v regiji. O takšnih namerah Pekinga so poročali hongkonški mediji, sklicujoč se na vojaške vire, pri tem pa omenjali, da je nekaj podobnega storil v Vzhodnokitajskem morju pred tremi leti. Kerry je dal jasno vedeti, da ZDA nasprotujejo enostranski militarizaciji spornega morskega območja, ki si ga med drugim lastijo tudi Filipini, Tajvan, Malezija, Brunej in Vietnam, dodal pa, da se pri tem ne opredeljujejo. Primer je sicer v končnem odločanju haaškega arbitražnega sodišča, ki mu Kitajska v tem primeru ne priznava pristojnosti, Washington pa se bo verjetno konkretneje opredelil po objavi razsodbe, za katero se pričakuje, da bo v prid Filipinom, ki nasprotujejo kitajski suverenosti nad čermi v Južnokitajskem morju, kjer je Peking že zgradil umetni otok z dolgo pristajalno stezo.

Xi: Spor v mejah običajnega

Kitajski predsednik Xi Jinping je kljub potezam Washingtona, ki jih prek državnih medijev označujejo za tipično ameriško razmišljanje in ameriško hegemonijo ter miselnost hladne vojne, ob odprtju dvodnevnega strateškega dialoga dejal, da so napetosti med državama glede Južnokitajskega morja dokaj običajne ter da večjih motenj v odnosih ne bo, dokler se bodo razlike v stališčih in občutljivi problemi premagovali z obojestranskim spoštovanjem in enakopravno. Pri tem je dodal, da Tihi ocean ne sme postati »arena za rivalstvo, pač pa velika platforma za vključujoče sodelovanje«. Za dodatno vznemirjenje Pekinga ob prihodu Kerryja in ameriškega finančnega ministra Jacka Lewa na Kitajsko pa je včeraj poskrbel še tajvanski obrambni minister z opozorilom, da bi kitajsko območje zračne obrambe nad spornim delom Južnokitajskega morja odprlo vrata za val regionalnih napetosti. Ta se že zdaj nevarno kopiči ne le zaradi nove k dokončni neodvisnosti usmerjene tajvanske vlade, ampak tudi nevarnega položaja na Korejskem polotoku.