»Kot delovna skupina smo ocenili, da smo praktično vsa vprašanja razrešili v smeri teh argumentov. Mogoče sta še dve stvari, o katerih bomo razpravljali na vrhu koalicije,« je povedal Mramor in pojasnil, da sta nerešeni še vprašanji najvišjega in najnižjega dohodninskega razreda.
Pri najvišjem razredu ministrstvo še vedno predlaga, da se stopnja zniža s 50 na 47 odstotkov, saj da bo le tako država na lestvicah konkurenčnosti napredovala. »Če tega ne naredimo, na lestvicah OECD nismo naredili ničesar, kar bi bilo zelo slabo,« meni Mramor. Pri najnižjem dohodninskem razredu morajo uskladiti še strukturo posebnih olajšav, da bi bil učinek za tiste, ki imajo najnižje plače, čim večji.
»Ko ti dve vprašanji razčistimo, bo predlog sprememb zakonov o dohodnini in o davku na dohodek pravnih oseb zrel za javno razpravo, ki naj bi tekla do konca julija, da bi imeli v avgustu čas dokončno pripraviti zakone, ki bi šli potem na vlado,« je povedal minister.
Na vprašanje o podpori strank SD in DeSUS znižanju najvišje dohodninske stopnje je Mramor dejal, da je to predlog za razpravo, da pa bi bila takšna sprememba smiselna z vidika konkurenčnosti. »Davčno prestrukturiranje ima za cilj povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Spremembe je treba ocenjevati s tega vidika,« je dejal. O morebitnih očitkih, da bi šlo le za odpustke bogatim, Mramor pravi, da gre za običajni argument, ki ga lahko tudi sprejmejo, da pa si po drugi strani želijo čim več investicij in dobro plačanih delovnih mest. »To je pač cena za povečanje BDP in števila delovnih mest.«
Ostale spremembe naj bi bile usklajene. Tako je med drugim predvideno še zvišanje stopnje davka na dohodek pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov in razbremenitev nagrad za poslovno uspešnost. Z večjim izplenom pri davku od dohodka pravnih oseb bi pokrili izpad prihodkov zaradi znižanja stroškov dela pri dohodninski lestvici in plačilih za uspešnost poslovanja podjetja - po ministrovih besedah gre za okoli 100 milijonov evrov.
O nepodpori predvidenim spremembam v gospodarski in obrtno-podjetniški zbornici Mramor pravi, da pa velik del gospodarstva spremembe podpira. »Treba se je odločiti. Razumem gospodarsko in obrtno zbornico, ki želita, da bi bila razbremenitev večja in to na račun nižje javne porabe. Vendar je to v razmerah, ko moramo do leta 2020 zmanjševati primanjkljaj proračuna po 240 milijonov evrov na leto, praktično nemogoče,« je dejal minister. »Šli bomo nasproti večini gospodarstva, ki tako davčno prestrukturiranje podpira,« je dodal.
O možnosti ponovnega umika sprememb je Mramor dejal, da po vseh krogih usklajevanj z gospodarstvom, sindikati in v koaliciji »umika sedaj ni«. »Dogovor mora biti sprejet in davčno prestrukturiranje mora biti izvedeno v korist slovenskega gospodarstva.«
