Tradicionalni obisk Slovenije predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada (IMF) daje vtis, da naša vlada že nekaj časa stopica na mestu pri reševanju ključnih strateških in javnofinančnih vprašanj. Vodja misije IMF za Slovenijo Nikolaj Kirov Georgijev se je tako pri naštevanju najnujnejših priporočil zatekel k praktično enakemu spisku kot v preteklih letih: »Slovenija mora odkleniti potencial podjetij tako, da hitreje razreši problem slabih posojil v bankah, revidirati mora strategijo upravljanja državnega premoženja in pospešiti privatizacijo ter nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, ki bi utrdila državo pred zunanjimi šoki.«
Sloveniji in svetu pretijo šoki
Beseda šok je včeraj večkrat odzvanjala v dvorani Banke Slovenije in jasno dokazuje, da se svetovnemu gospodarstvu napoveduje novo obdobje visoke negotovosti, ki se lahko prelevi v novo krizo. Ukrepi Evropske centralne banke (ECB), ki se je ob nenehnem tiskanju denarja z obrestnimi merami zažrla v negativno območje, ne dajejo želenih rezultatov, pod bremenom močnega dolarja in šibkega povpraševanja po surovinah se počasi sesedajo gospodarstva v razvoju. »Stopnjevanje težav v hitro rastočih gospodarstvih bo prizadelo tudi Slovenijo, morda ne neposredno, temveč posredno, prek izvoznega sektorja,« je dejal Georgijev in opozoril, da si mora Slovenija, za katero IMF v prihodnjih dveh letih napoveduje 1,9- do dvoodstotno rast, priboriti nekaj manevrskega prostora za primer novih makroekonomskih šokov.
Včasih banke, danes javni dolg
Od kod preži naslednja nevarnost, je sicer po oceni Mateja Šimnica iz Alta Investa težko napovedati. »Najbolj problematični so šoki, ki jih ne vidimo,« je povedal. Kitajska je na primer pomemben trg za avtomobilske proizvajalce, izostanek povpraševanja tamkajšnjih potrošnikov bi nedvomno vplival na Nemčijo in njene avtomobilske velikane. »In vemo, če Nemčija zakašlja, se prehladi tudi Slovenija,« je orisal potencialne nevarnosti Šimnic, ki ocenjuje, da je Slovenija danes v drugačnem položaju kot pred začetkom prejšnje krize. Če so bile tedaj glavni problem banke, je danes veliko večja nevarnost javnofinančni položaj Slovenije, ki ne dopušča veliko manevrskega prostora – javni dolg se je med krizo početveril na 83 odstotkov BDP.
Ob tem skrbi, da vlada ni bolj aktivna pri reševanju javnofinančnih problemov. A to je stranski produkt zbiranja političnih točk, nizkih zahtevanih donosov na mednarodnih finančnih trgih in politike ECB. »Razmere na trgih so takšne, da nas ne silijo v reforme,« poudarja Šimnic. Toda zamegljena racionalnost vlagateljev in hudourniki denarja iz Frankfurta ne bodo trajali večno. Ob novih šokih bodo vlagatelji bolj izbirčni pri posojanju državam in tedaj bo še kako pomembno, ali je država opravila vse potrebne strukturne reforme. Slovenija jih ni.
»Na področju uresničevanja potrebnih ukrepov vidimo ključno nevarnost v podaljševanju pogovorov med vsemi deležniki,« je včeraj opozoril Georgijev, z njim pa se je strinjal tudi finančni minister Dušan Mramor, ki želi iskati prihranke s posegi v prihodke prebivalstva. »Če želimo na nežen način zmanjšati javnofinančni primanjkljaj, je edina možnost, da se plače, pokojnine in socialni transferji zvišujejo počasneje od rasti BDP,« je Mramor napovedal tako imenovano deindeksacijo plač, pokojnin in socialnih transferjev. A ta bo terjala določene spremembe, h katerim bodo morali dati soglasje sindikati, kar bi znalo sprožiti nov val dolgotrajnih in neproduktivnih pogajanj.
Pri tem ne smemo pozabiti niti reform šolstva, zdravstva in pokojninskega sistema. »Le dolgoročna strategija zniževanja javnega dolga nam lahko omogoči določen prostor za blaženje prihodnjih šokov. To je zdaj ključno,« ocenjuje Mramor.
