Čeprav je bilo vlog nekaj manj kot lani, kranjski vrtci tudi letos niso mogli sprejeti vseh otrok. Prejeli so namreč 778 vlog, razpisanih je bilo 596 prostih mest. Na centralnem čakalnem seznamu je ostalo še 129 malčkov iz mestne občine Kranj in 32 iz drugih občin. Dobrih sto je najmlajših iz prvega starostnega obdobja, ki bi se radi v vrtce vključili takoj ali pa med letom.
Kranjske vrtce je lani obiskovalo 2361 otrok v 129 oddelkih. Za 1722 otrok so poskrbeli v javnem zavodu Kranjski vrtci, 562 jih je dobilo prostor v šolskih vrtcih, 77 pa v koncesijskih oddelkih. Prav zasebni vrtci v zadnjih letih rešujejo probleme, ki jih kranjska oblast ne more rešiti, čeprav je otroško varstvo ena temeljnih nalog lokalne skupnosti. Prostorska stiska v kranjskih vrtcih je problematična že skoraj desetletje, občina pa iz leta v leto zgolj gasi najhujši požar. Občina sicer načrtuje še 3 oddelke, vendar zanje še niso pridobili vseh soglasij.
Kadrovska uganka
Kranjski vrtci porabijo okoli 8 milijonov evrov na leto, 5 jih prispeva proračun, 3 starši. Ko so za svoje poslovanje pred časom prejeli negativno mnenje računskega sodišča, je bilo pričakovati energične ukrepe mestne oblasti pod vodstvom Boštjana Trilarja. Tako velik zavod denimo sploh ni imel usposobljenih kadrov za javno naročanje, na kar so velikokrat opozarjali občino. In čeprav so napake odpravili, se je v zadnjem času kriza vodenja zavoda še zaostrila.
Javni razpis za direktorja javnega zavoda je izpostavil 6 kandidatk, ki so potrebovale tudi mnenje kadrovske komisije mestnega sveta. Ta nobeni od kandidatk ni dala podpore, vendar pa nobene tudi ni zavrnila. Zato se je po ognjeviti razpravi svetnikov izcimil sklep, da bodo razpis ponovili. Mnogi so opozarjali, da gre za izredno pomemben zavod, za velikega proračunskega porabnika, kjer bi si tudi mestna oblast morala ustrezno prizadevati za to, da bi našli primernega človeka za vodenje. Javno pa je bilo izrečeno tudi opozorilo, da ljudi, ki izpolnjujejo vse pogoje, objavljene v razpisu, ni mogoče odsloviti, ker »so vpeti v dogajanje v zavodu« oziroma prihajajo iz Kranjskih vrtcev in ker naj bi bila to kršitev njihovih pravic.
Prostorski rebus
Že leta je znano tudi to, da so nekateri vrtci v neustreznih prostorih in objektih. Ko so se prejšnji župani lotili projekta velikega vrtca v nekdanji ekonomski šoli pri Prešernovem gaju, se je zdela prostorska stiska za malčke še obvladljiva.
Prejšnji župan Mohor Bogataj je tik pred koncem mandata začel z osnovnimi deli, sedanji župan Trilar pa je novembra 2014 vse skupaj ustavil. Objekt zdaj miruje in propada že skoraj 10 let, obstajajo pa že nove rešitve za njegovo vsebino. Starši oziroma kranjski davkoplačevalci so soočeni z dejstvom, da problem otroškega varstva izkoriščajo zasebni vrtci, pri katerih občini ni treba skrbeti za prostore, zato število teh oddelkov narašča.
Dodati je treba, da dokaj preprosto prepoznati prihodnje potrebe glede na število rojstev in pričakovane migracije. Kljub temu pa mestna občina postaja vse bolj neprijazna do svojih najmlajših občanov, ker se problema ne more ali noče ali ne zna lotiti celostno, ampak vsako jesen na pomoč priskočijo – dedki in babice.
