Lani so na primer v BTC ustvarili 61,3 milijona evrov prihodkov in 5,2 milijona evrov dobička. Kot pravi predsednik uprave Jože Mermal, razmišljajo trajnostno in jim ni vseeno, kaj bodo pustili generaciji, ki šele prihaja. »Ugotavljam, da nas javnost premalo pozna. Želim si, da bi ljudje bolj poznali številne projekte, ki jih izvajamo in so namenjeni boljšemu življenju naših obiskovalcev in njihovih otrok,« pravi Mermal.

Družba BTC in njene blagovne znamke so prepoznavne predvsem na domačem trgu. Kako skrbite za prepoznavnost vaših blagovnih znamk na tujih trgih?

Družba opravlja različne dejavnosti, od oddajanja in upravljanja poslovnih prostorov, vodenja cityja pa do logističnih dejavnosti, zato so naše ciljne publike zelo različne. V logistiki smo pred dvema mesecema začeli opravljati storitve za hrvaško Podravko, smo tudi dolgoletni logist za Atlantic trade, Spar in druge poslovne partnerje, saj približno 60 do 70 odstotkov prihodkov iz logistične dejavnosti ustvarimo s podjetji, ki so po svojem izvoru tuja podjetja. Z modernizacijo logistike se umeščamo med najmočnejše slovenske logiste, zlasti na področju prehrane. Zelo podobno je pri oddajanju poslovnih prostorov v najem, saj so naši partnerji tako domača podjetja kot priznane svetovne multinacionalke. Poleg tega je med 5 in 10 odstotkov obiskovalcev BTC Cityja tujcev, ki pridejo bodisi kot gostje hotela Radisson Blue bodisi kot turisti. K prepoznavni blagovni znamki BTC Cityja ogromno prispevajo veliki mednarodni dogodki, ki jih podpiramo tako finančno kot tudi organizacijsko. Mednje sodi mednarodni kolesarski festival Maraton Franja, ki ga podpira celo EU. Lani je bil velik dogodek za žensko kolesarstvo največja evropska ženska mednarodna dirka Giro Rosa. Ženske smučarske skoke na Ljubnem prenašajo TV od Japonske do ZDA. S tujino pa nas v zadnjem času zelo povezuje ABC pospeševalnik, kjer se srečujejo zagonska podjetja in mentorji iz vsega sveta ter vlagatelji iz Silicijeve doline, Indije, Rusije in Nemčije. Zavedamo se, da bomo mednarodno aktualni le toliko časa, dokler bomo znali ponujati zanimive, trajnostne in inovativne rešitve.

Poslovanje BTC je odvisno predvsem od potrošnje. Kako vam je uspelo v Slovenijo pritegniti tudi tuje potrošnike?

Največ zaslug za to ima dejstvo, da se je BTC razvil iz nakupovalnega središča v prostor mesta – BTC City. Potrošnik danes dobi enake športne copate v Zagrebu ali Ljubljani. Vendar si tega ljudje ne želijo več, to ni izziv. Turisti pridejo v Ljubljano, ker je urejena, ker je zelena prestolnica Evrope, ker je varna in lepa, ker se Stara Ljubljana razvija v privlačno lepotico, ki jo je opazil tudi Lonely Planet in ki jo hoče videti in doživeti več kot milijon turistov vsako leto. Prav tako se je BTC City razvil v enega izmed vodilnih evropskih cityjev, ki ga na leto obišče 21 milijonov obiskovalcev. Naš poslovni fokus ni več zgolj nakupovalno središče, to bi bilo preveč skromno za obiskovalce. Prav njim se moramo približati drugače. Gradimo celovit ekosistem s prepletenimi, različnimi uravnoteženimi dejavnostmi in vsebinami, ki jih povezuje skrb za trajnostni razvoj. Lani smo dosegli v strategiji družbe zastavljeni cilj, in sicer t. i. smart city (pametno mesto). Kot sem že omenil, smo marca lani ustanovili ABC-pospeševalnik, ki vnaša veliko svežine in mednarodnih povezav, pa tudi novih izzivov in možnosti. Nedavno smo pospeševalnik ustanovili tudi v Münchnu, avgusta pa bomo odprli pospeševalnik tudi v San Joseju v Silicijevi dolini.

Menite, da vas javnost pozna le po nakupovalnih središčih ali tudi po tem, da postajate poslovno središče in mesto s športnimi in kulturnimi vsebinami?

Po naših podatkih večina obiskovalcev pride v BTC City kot v enoten prostor z raznoliko ponudbo. Ugotavljam pa, da nas javnost še premalo pozna oziroma da ne pozna vzgibov za določene poslovne odločitve. Vsekakor bi si želel, da bi ljudje še bolj poznali številne projekte, ki jih izvajamo in so namenjeni prav boljšemu življenju naših obiskovalcev in njihovih otrok. Pred nekaj leti smo namreč uvedli Misijo: Zeleno, ker smo z njo vse naše poslovne dejavnosti postavili na skupni imenovalec trajnostne zgodbe, ki povezuje mehko tkivo socialnih stikov in občutij z okoljem, ki ga moramo ohraniti za naše zanamce. Z različnimi projekti želimo biti del zelene tehnološke transformacije, ki prinaša dobre rešitve za našo prihodnost. Poleg proizvodnje zelene energije, lastne ekološke postaje, v kateri ločujemo že 76 odstotkov odpadkov, in ob številnih drugih odmevnih projektih smo nedavno postali sestavni del tako imenovanega projekta souporabe avtomobilov (carsharing), to je projekta, ki bo v prihodnosti zagotovo pomenil zmanjšanje števila avtomobilov in bo pomemben pri vse bolj uspešnem uvajanju električnih vozil v prometu. Lahko si samo predstavljamo, kakšne učinke bo imel na kakovost zraka v mestih.