Temni oblaki nasilja
v najsurovejši obliki se zbirajo nad našo Jugoslavijo, ki je po milosti zaslepljencev postala plen izsesovalcev ljudstva. Že v zadnji številki smo obljubili vsaj v kratkih obrisih omeniti najnovejšo vladino naredbo o »redu in radu«, katero so podpisali in so za njo odgovorni tudi naši policajdemokratarji in njihov prirepek samostojnežev. Naredba vsebuje tele točke po katerih je kaznivo: 1. Vsako prepričevanje za nasilno spremembo ustave; 2. nasilna akcija, ki ogroža red in mir; 3. anarhistična propaganda; 4. delovanje za določeno vrsto republike; 5. biti pristaš kakšne take stranke, ki zastopa katero od teh načel; 6. kritiziranje vlade in njenih organov; 7. delovanje in kritika proti vojaški upravi; 8. objavljanje razsodb in izjav obsojencev za gornje zločine; 9. sklicevanje shodov v te namene; 10. nošenje orožja; 11. pozivanje na stavko; 12. organiziranje delavstva, če organizacija prekorači svoj delokrog; 13. begstvo pred kaznijo. (…)
To so torej cvetke centralistične ustave, kakoršno nam vsiljuje združeno nazadnjaštvo policajdemokratarjev, samostojnih liberalcev in belgrajskih bankirjev in kapitalistov. (…)
K temu ni treba drugih pripomb. Pri novih volitvah pa pride – obračun.
Sedanjost, 2. julija 1921
Naše stališče
Stališče, ki je ljudska stranka zavzema nasproti ustavi, katera je postala sedaj pravnoveljavni državni zakon, so poslanci jugoslovanskega kluba točno označili ob svojem odhodu iz konstituante v svojem sporočilu hrvatskemu in slovenskemu ljudstvu: Slovensko in hrvatsko ljudstvo bo z vsemi zakonitimi sredstvi nadaljevalo boj za plemensko ravnopravnost, socialnogospodarsko pravičnost in svobodo vesti, ki je pravkar uzakonjena ustava ne jamči, dokler se ta ustava korenito ne revidira.
Dasi večinske stranke s to ustavo zasledujejo v prvi vrsti namen, da zagotovijo svojo strankarsko nadvlado, so si tudi uvidevni demokratski in radikalni politiki na jasnem, da se ta ustava ne more dolgo držati. V vseh po vojski nanovo nastalih državah se ustave že majejo, Poljska ima že drugo ustavo, Češkoslovaška ustava naravnost kriči po reviziji, avstrijska republika je morala preiti po vseh raznih načrtih k popolnemu federalizmu in celo države s staro in solidno ustavo so po vojski prisiljene k temeljiti preorientaciji in sicer splošno v smislu kar največje decentralizacije. Da bi se sredi tega občega procesa obdržala naša ustava, ki je celo po priznanju sicer našemu mišljenju popolnoma tujih politikov gotovo ena izmed najbolj reakcionarnih, to je izključeno. (…)
Slovenec, 2. julija 1921
Državotvorni dinar.
Državotvornost je tista čednost, ki je najvišja takrat, ko se o njej nič več ne govori. Pri nas pa imamo velike stranke, ki imajo v rokah državo kakor žogo, ki pa o državotvornosti ne znajo nehati – govoriti. Iz tega mora človek sklepati, da je pri državotvornih strankah državotvorna čednost na kratko nasajena. To nam potrjujejo tudi dogodki, ki se odigravajo okrog nas. Najvišji cilj prave državotvorne čednosti je politična morala. Na politični morali se da graditi močna državna organizacija. Pri naših državotvorcih pa vidimo, da je najvišji cilj njihove državotvorne čednosti – dinar. (…)
Dobili smo ustavo – temelj države. Kanoni so pokali in popokali za par milijonov smodnika. To se spodobi na čast ustave. Vršile so se pojedine, ki tudi niso obstojale samo iz česna in kvargeljev. Tu so pokale šampanjske steklenice – na čast ustavi. Tudi to se spodobi. Toda ne spodobi se, da je ta ustava, ki je naperjena proti interesu delovnega ljudstva, bila kupljena z denarjem istega ljudstva. Muslimani so načelo svoje avtonomije prodali za milijardo kron ali kakih 300 milijonov dinarjev ter s tem postali državotvorni element. Državotvorni dinar je storil svojo dolžnost. (…)
Račun bo plačalo ljudstvo v obliki centralistične diktature domačih in tujih kapitalistov. Tako državotvorni dinar dela čudeže, iz divjih in rjovečih revolucionarjev dela krotke piščance, iz radikalnih socialistov nežne backe, ki ližejo z roke kapitalistov dobro sol v obliki državotvornega dinarja. (…)
Novi čas, 2. julija 1921
Ljubljana, 2. julija.
Ustavotvorne skupščine ni več. Danes je bil prečitan ukaz, s katerim se v smislu volilnega zakona pretvarja konstituanta v obični parlament, ki bo vršil zakonodajno delo. Reči smemo, da je konstituanta častno izpolnila svojo veliko nalogo. Za vedno pa ostane z zlatimi črkami zapisano v zgodovini Jugoslavije kar je v ustavotvorni skupščini izvršila demokratska stranka. Bolje nego mi sami, vidijo naši sosedje, čuti Evropa, kako delo je bilo dokončano na Vidov dan. Vzemite v roke katerikoli inozemski list, iz vsakega razvidite, kako ogromna važnost se pripisuje dejstvu, da je Jugoslavija postala moderna ustavna država. Z ustavo šele je naša država zadobila tisto avtoriteto v družbi civiliziranih narodov, ki ji gre po njeni moralični in materijalni moči. Novi ugled naše kraljevine je osnovan predvsem na dejstvu, da je ta naša ustava dobra in napredna. (…)
Jutro, 3. julija 1921
