Ali Ljubljani ni treba zelene površine?
Ljubljana. 21 maja. Večja mesta potrebujejo parke in nezazidano, zeleno površino prav tako, kakor ceste; zelena mestna površina je potrebna predvsem iz zdravstvenih razlogov. Ljubljana je eno tistih srečnih mest, ki se mu še ni treba bati, da bi se zadušilo samo v sebi. V njeni neposredni bližini so veliki gozdovi, rezervoar čistega, aromatičnega zraka. Malo mest je na svetu, ki bi imela tako krasne gozdove, kakršni so rožniški in golovški. Ti gozdovi so pravi zaklad za Ljubljano, a doslej je bil skoraj neizrabljen. Žalostno je, da meščani ne vedo dovolj ceniti svojih krasnih sprehajališč. Značilno je tudi, da svojim gostom navadno ne pokažemo, kar ima Ljubljana najlepšega in najdragocenejšega: tivolskih in rožniških sprehajališč.
Tivoli, rožniški in golovški gozdovi so seveda zaščiteni, to se pravi, da te zelene površine ne sme nihče zazidati. Proti tej prepovedi ne bi smel nihče grešiti, ne oblasti in ne zasebniki. Mestno zidovje se je že precej daleč zagrizlo v tivolsko ozemlje. Počasi, skoraj neopazno se zelena površina krči, kakor da jo je napadla nalezljiva bolezen. Če sezidajo na zaščitenem ozemlju posamezno poslopje, zamižimo na eno oko. Nihče ne protestira. Ko je pa zidovje že začelo siliti v parke in gozdove, se še tem manj upirajo nadaljnjemu poseganju po zeleni površini; čim je storjen prvi greh, se nam ne zdi tako strašno grešiti še drugič.
Če hočemo obvarovati Ljubljani za bodočnost njena pljuča, bi pač moralo veljati načelo, da je zaščitena, zelena mestna površina – zaščitena enkrat za vselej. Zato bi ne smelo nikakor biti dovoljeno jutri, kar je prepovedano danes. (…) Človek je nagnjen k slabemu in posamezniki, ki odločajo v javnih zadevah, si ne izprašujejo vesti, ako njihovih dejanj vselej skrbno ne presoja javnost.(…)
Ne pravimo, da je nesreča, ker se je mestno zidovje približalo golovškemu gozdu, toda naglasiti moramo, da bi še nekaj korakov naprej pomenilo generalni napad na zaščiteno ozemlje. Treba je torej potegniti ostro črto, do kam se sme širiti mesto, da ne bo nobenega slepomišenja.(…)
Nekateri naši zdravniki se zavzemajo, da bi bilo solnčno golovško pobočje določeno za stanovanjsko četrt. Solnce, dober zrak, suh teren v resnici govore za to zamisel. Iz zdravstvenih razlogov v interesu vsega mesta pa je tudi potrebno strogo in določno zavarovati zeleno površino, ki ne sme biti uničena zdaj in ne pozneje. Nobena nesreča bi ne bila, če bi pozidali Golovec v nekih določenih mejah, toda te meje bi morale ostati večne, kajti sicer bi se krasni Golovec spremenil v obupno puščavo, kakršno si lahko ogledate na Brdu nad Vrhovci. Na Brdu so bili še pred leti gaji, njive in travniki, kjer se zdaj v ameriškem tempu širi žalostno kolibarsko naselje, ki nima zdrave vode in nobene kanalizacije, ne pravih cest in niti ne več zdravega zraka.
Pod Rožnikom še ne zidajo, a morda bodo začeli že letos. Rožnik sam je še bolj ogrožen kakor Golovec in še bolj dragocen za Ljubljano, ker je že spojen z mestom. Morda je že prepozno opozarjati na to. Rožniškega vznožja ni več mogoče rešiti, ker je že skoraj vse zazidano.(…)
Meščani, varujte pljuča svojega mesta! Odgovornost pada na vse za sleherno ugrabljeno ped mestne zelene površne.
Ureditev osebnega prometa
Ljubljana. 21. maja. Čedalje bolj se kaže potreba po ureditvi osebnega prometa sredi mesta. To vprašanje že dalj časa proučujejo na policiji in gradbenem uradu. Zdaj so prešli k ureditvi sami.
Najprej bodo uredili osebni promet na Marijinem trgu, kjer so včeraj začeli začrtavati cestne prehode z belo barvo. Delo je ustanovilo deževno vreme. Čim se bo vreme izboljšalo, bodo označili vse cestne prehode in smeri prometa.
Glavno načelo pri ureditvi osebnega prometa na živahnih prometnih križiščih je, da določe čim krajše prehode za pešce ter pravilno usmerijo osebni promet, da se lahko razvija čim hitreje ter da ne ovira voznega prometa. Prehodi morajo biti označeni, ker pešec sam ne more ugibati, kje je v prometnem pogledu najprimernejše križati cesto in ker ljudje ne bodo nikdar tako disciplinirani, da bi se podredili sami od sebe zahtevam prometa. Ljubljančani so še posebno na glasu kot nedisciplinirani pešci in z njimi bodo imeli naši prometni redarji še mnogo dela, preden jim bodo vcepili prometno disciplino.
Kjer ne bodo mogli pravilno usmeriti osebnega prometa s samimi belimi črtami se bodo morali posluževati še drugih sredstev. Prehode bodo morda tudi označevali z žeblji, kakor v drugih mestih, ali pa bodo Ljubljančane učili prometne discipline nekaj časa prometni redarji – če ne zlepa, pa zgrda.
Osebni promet bodo seveda uredili tudi na drugih živahnih prometnih križiščih in cestah. ne le na Marijinem trgu, in sicer na Ajdovščini, pred pošto, na Tyrševi, Aleksandrovi cesti itd. Seveda ureditev prometa ne bo uvedena čez noč. Postopno bodo navajali meščane na pravilno križanje cest in hojo na hodnikih. Ljubljančani, ki hočejo veljati za velemeščane, se bodo morali s tem sprijazniti.
Slovenski narod, 21. maja 1938
