Proti avtomobilom.
Na Francoskem je dosegel sport z bicikli in avtomobilom že toliko višino, da je prebivalstvo po mestih in na deželi že uprav obupano vsled nevarnosti, ki nastajajo po vožnji s temi občili. Ni ga dneva ne ure, da bi se ne pripetila kaka nesreča vsled avtomobila ali bicikla in ljudstvo je po pravici začelo sovražiti te vozove in njihove lastnike. To sovraštvo je dovedlo do pravcate žaloigre v okraju Doubs. Neki Constant, sin tovarnarja za ure v Mondbeliardu, je rinil s svojim avtomobilom, v katerem se je peljal na sprehod s svojo soprogo, v nek voz, katerega ni prej zagledal. Pri tem se je avtomobil precej poškodoval. Razjarjen voznik in njegov hlapec sta začela kričati in sta s krikom privabila še več ljudij iz bližnje vasi. Vse se je vrglo na lastnika avtomobila in njegovo spremljevalko. »Smrt bogatašem!« so kričali kmetje in udrihali po njih. V tej sili je potegnil Constant revolver in ustrelil med kmete ter jednega ustrelil. Razburjenje med ljudstvom je vsled tega postalo še večje.
Slovenec, 18. junija 1901
Proti avtomobilu.
Starotrško županstvo je prepovedalo g. Žagarju vožnjo z avtomobilom. Gosp. Žagar je vložil proti prepovedi županstva pritožbo na pristojno mesto.
Domoljub, 24. junija 1908
Avtomobilska zveza Ljubljana - Celje.
Potreba te avtomobilske zveze je najbolj razvidna iz splošnega zanimanja, ki se je pojavilo in ki se pojavlja vedno bolj ne le med prebivalstvom krajev, ki leže v bližini te proge, marveč tudi prav posebno med ljubljanskimi izletniki, ki dozdaj skoraj niso poznali teh krajev. Od dne do dne narašča število onih, ki bi si radi ogledali te, takorekoč nanovo odprte kraje naše lepe Gorenjske. Poudarjati pa moramo, da se te nove avtomobilske zveze ne poslužujejo samo boljši krogi, temveč vidimo tudi naše priproste kmetovalce in njih žene, kako radi se vozijo z avtomobilom. Že danes smemo trditi, da ta avtomobilska zveza ne omogočuje samo prijetnih in zabavnih izletov, temveč je tudi velevažnega gospodarskega pomena za razvoj krajev ob tej avtomobilski progi. Avtomobila vozita dva, in sicer odhaja prvi iz Ljubljane od »Figovca« ob pol 7. zjutraj, drugi ob pol 4. popoldne. Vožnja do Celja traja tri ure.
Slovenski narod, 27. junija 1913
Avtomobilna zveza Brežice, Bizeljsko in Grobeljno. — Bizeljsko vino.
Z Bizeljskega nam pišejo: Dočakali smo vendar enkrat avtomobilne zveze Brežice, Bizeljsko in Grobeljno. Otvoritev te zveze je bila že 8. t. m. Sprva je vozil samo en voz, sedaj vozita že dva. Iz Brežic mesta vozi avto ob 5.30 zjutraj, je na Bizeljskem 6.24 in v Grobeljnu 9.40 predpoldne. Drugi voz vozi iz Brežic kolodvor 2.50 popoldne, je na Bizeljskem 4.02 in v Grobeljnem ob 7. popoldne. (…)
Naši toli oddaljeni kraji imajo sedaj zvezo z železnicami in je mogoče sedaj na Bizeljsko od severa ali od juga po ceni priti, kar je za vinsko kupčijo, posebno za bizeljski kraj, velikega pomena. Letos kažejo vinske gorice izborno lepo, grozdja se je toliko izvalilo, da ljudje še ne pomnijo tako obilnega nasada. Če nam bog obvarje vinske griče, bo letos promet z vinom kaj živahen, saj bodo vinski kupci kaj lahko in po ceni prihajali k nam kupovat vino. Našemu kmetu, ki ima z vinogradi dosti truda in stroškov, pa želimo, da se v gospodarstvenem oziru letošnje leto opomore.
Slovenski narod, 26. junija 1914
Smrtna nesreča kolesarja
Ljubljana, 24. junija. Avtomobilske in motorske nesreče postajajo zlasti sedaj in to posebno v nedeljah čedalje bolj pogoste. Na vseh cestah in potih ropotajo motorna vozila, vmes uhajajo skromnejši kolesarji in drve po cesti avtobusi, ki prevažajo v oddaljenejše kraje mase potnikov in izletnikov. Pri tako velikanskem prometu na naših cestah seveda ni čuda, če pride do nesreč, ki jih je pripisovati po največ neprevidnosti in brezobzirnosti vozačev. Težji nesreči v Vižmarjih, čiji žrtvi sta postala v nedeljo zakonca Vadnal, se je pozneje na večer pridružila še druga nesreča v Hrastju poleg Šmartna ob Savi, ki je končala s smrtnim izidom mladega fanta. (…)
Jutro, 25. junija 1929
