V turističnem biseru Bled festival(čk)i radi vznikajo, pa tudi izzvenijo, pravzaprav sta le dva, ki v siceršnji kulturni ponudbi ostajata tradicionalna. In to zato, ker sta si uspela pridobiti trdno podporo lokalnega okolja in ker sta oba umetniška vodja domačina, svetovljana in entuziasta, kar je voda na mlin programski svežini.
Če je festival Okarina, ta mini Druga godba Leona Ličofa, dolga leta prisegal na etnološko »čiste« izvajalske prakse v glasbah sveta, se je sčasoma odprl tudi odvodom v drug(ačn)e etnološke (z)godbe. Ravno tako se je tudi Festival Bled, ki ga je mag. Jernej Brence po študiju na Dunaju zasnoval kot klasična godalna srečanja virtuozov na začetku glasbenih karier, počasi odpiral še kakšnim drugim, denimo programom crossover. Nekoliko netipično bo tudi nocojšnje odprtje tega festivala, ki je rezervirano za revival rockovskih Mladih levov ob 50-letnici njihove ustanovitve. Tak program je potem zanimiv tako za glasbene poznavalce, turiste kot tudi lokalne prebivalce, je prepričan vodja festivala.
Odskočna deska v svet
Od danes naprej je Bled preplavljen z mladimi glasbeniki. Kakšnih 300 študentov v glavnem godalnih inštrumentov je te dni prišlo in še prihaja iz vsega sveta, zelo številčna je denimo delegacija iz Južne Koreje. Z glasbo bodo med drugim polnili Festivalno dvorano, blejski grad, pa tudi promenado ob jezeru, kjer bodo igrali bolj sproščeno, v manjših skupinicah.
Tako je pravzaprav že enaindvajset let. Festival klasične glasbe mladim pomeni pomembno odskočno desko v mednarodni glasbeni prostor, saj se tu tkejo vezi med študenti in profesorji, ki prihajajo iz uglednih evropskih univerz, ter študenti med seboj, ki tako spoznavajo svojo prihodnjo konkurenco. Festival je nastal po principu mojstrskih tečajev, ki jim sledijo večerni koncerti udeležencev. Brencetov dunajski profesor violine Michael Frischenschlager prihaja na Bled že od prve edicije naprej. V zadnjem času imajo tudi tečaje jazza in etna. Festival je za marsikoga še prva priprava na avdicijo za mojstrski tečaj v Trenti pod okriljem Dunajskih filharmonikov, ki sledi blejskemu festivalu.
Napovedujejo 13 koncertov, posebej omenjajo spominskega v cerkvi sv. Martina, ki ga posvečajo dolgoletnemu sodelavcu in prijatelju festivala, pokojnemu profesorju violine Tomažu Lorenzu, veselijo pa se tudi koncerta s čelistko Zalo Vidic, aktualno finalistko tekmovanja Evrovizijski mladi glasbenik. Posebej ponosni so na Cello attacca!, kjer igrajo nekdanji in sedanji dijaki naše vodilne čelistke Karmen Pečar. Ansambel violončel je namreč lani začel delovati prav na festivalsko pobudo.
Zabava brez tabujev
Na festival Okarina je v 26 letih prišlo že 240 zasedb iz vsega sveta in Zdraviliški park ob jezeru takrat postane svet v malem. Igrajo se najrazličnejše glasbe sveta, ob katerih plešejo turisti in domačini, s čimer se odpira komunikacija v druge kulture, povozijo se tabuji in zadrege.
Čeprav na Okarini veje duh svobodnjaštva, je treba umetnike vendarle plačati, sploh ob dejstvu, da so že od nekdaj vsi koncerti zastonj. Za to so zaslužni donatorji, pa tudi Zavod za kulturo Bled, ki je prepoznal to vsesplošno etno rajanje tudi za dobro promocijo kraja in spodbudo turizmu.
Letos še posebej nestrpno pričakujejo francoski trio Sirvenstes, ki poustvarja srednjeveško trubadursko liriko. Priča bomo lahko tudi pravemu šamanskemu obredu, ki ga bo pospremil južnokorejski spektakularni bobnarski trio Noreum Machi. Kot festivalska zvezda pa se najavlja ta hip zelo popularna arabska zasedba The Khoury Project, ki inovativno združuje sodobno s tradicionalnim.
Okarina je poleg glasbenega izročila vedno ponujala vpogled tudi v druga kulturna in etnološka izročila, denimo plesna, celo gnostična, ki so jih bili deležni pred leti ob obisku tibetanskih menihov. V tem smislu bodo letos zanimivi Baba Zula iz Turčije, ki igrajo psihadelični etno in svojo turško zgodbo predstavljajo na povsem svojstven način.
