Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen ali suh, nas uči sicer ne ravno vedra ljudska popevčica, ki zagotovo ne bi postala ljudska, če bi pela laž. In rožmarin ne bi krasil poličke z začimbami sleherne kuhinje, ki je vredna svojega imena. Ko smo ravno pri imenih – njegovo latinsko ime rosmarinus pomeni toliko kot morska rosa.
Ne le da mu pripada častno mesto osrednje dišavnice poletne kuhinje, zlasti sredozemske, rožmarin poleg kuharjev že od davnih časov uporabljajo tudi lekarnarji. Zaradi slovesa, da izboljšuje spomin, je postal celo simbol zvestobe med zaljubljenci. Ve se tudi, da je bil prav rožmarin glavna sestavina prvih parfumov. V majhnih količinah ga uporabljamo za ribe, svinjino in jagnjetino, v omakah in marinadah, odlično se prileže enolončnicam, juham, pečenemu krompirju in rižu. Z njim lahko pripravimo zeliščno maslo ali zeliščni kis, izjemno okusno je tudi z njim odišavljeno olivno olje. Cvetove ponekod potresejo na solate in jih celo kristalizirajo v sladkorju za okras slaščic.
V celinskem svetu uspeva tudi v lončku, najboljši pa seveda raste ob morju. Zato nikar ne pozabite nanj, če na morskih počitnicah kuhate sami. Ampak pazite, da ne osmukate kakšnega skrbno obrezanega grma na vrtu kakšne zasebne hiše. Ob morju rožmarin namreč služi tudi za okras in kot živa meja.
Nosečnicam jo odsvetujejo
Poleg rožmarina je tu še sivka, njegova bližnja sorodnica, opojno dišeča sredozemska rastlina z vijoličastimi cvetovi, ki je pogosta gostja naših omar, saj odganja molje, le redkim pa je znano, da se izredno krasno izkaže tudi na krožniku.
Francoski kuharji v Provansi so sivko od nekdaj poznali kot začimbo, ki hrani doda prefinjen in rahlo sladek okus, sicer pa ta opojna rastlina že več kot 2000 let krasi številne urejene domače vrtove. Iz nje danes izdelujejo parfume in zdravilne pripravke, nekoč pa so jo kot dišavo za kopeli obilno uporabljali stari Grki in Rimljani. To je povezano celo z njenim botaničnim imenom lavandula, ki je izpeljano iz latinskega izraza lavare, kar pomeni umivati. Sploh poleti, na morskih počitnicah, ni napak vedeti, da se sivki na daleč izogibajo molji, komarji in kače. In prav na počitnicah ob morju je dobro vedeti tudi, da je sivka imenitna začimba in lahko z njo začinimo paleto jedi. Sivka je namreč ob obalah Jadranskega in Sredozemskega morja precej razširjena in zlahka dostopna.
Resda jo nosečnicam in doječim materam odsvetujejo, drugi pa bodo zagotovo uživali ob hobotnici, začinjeni s sivko. Pripravimo jo tako, da hobotnico do mehkega skuhamo v vodi z malce kisa in jo narežemo na koščke. Na olivnem olju na hitro popražimo čebulo in česen ter dodamo narezano hobotnico in pomešamo. Ko se vse skupaj lepo popraži, dodamo cvetove in listke sivke, lovorjev list in nekaj na koščke narezanega paradižnika. Ko se tudi ta nekoliko popraži, zalijemo z vinom ter pol ure počasi dušimo, nato pa postrežemo s popečenimi kruhki. S sivko lahko začinimo različne zelenjavne ali mesne rižote, denimo takšno s piščančjim filejem in svežimi figami. Sladokusci bodo navdušeni nad krompirjevim pirejem, odišavljenim s sivko, ob katerem postrežemo denimo dobro uležan ramstek. Seveda pa je sivka imenitna tudi za sladice, z njo lahko odišavimo navadne piškote in različne vrste peciva.
Sivko in rožmarin je mogoče kombinirati in v receptih večinoma med seboj tudi zamenjevati ter z njima veliko eksperimentirati. Za pokušnjo vam tokrat svetujemo naslednja recepta.
Piščanec z rožmarinom
Potrebujemo: Približno 1,2 kg težkega piščanca s kožo, rožmarin, sol, poper, 2 žlici oljčnega olja, 400 g bučk, 500 g krompirja, 250 g svežega paradižnika, 2 žlici medu, 1 čajno žličko mlete paprike, 1 čajno žličko timijana, 100 g črnih vloženih oliv.
Priprava: Piščanca očistimo in osušimo, rožmarin operemo, osušimo, potrgamo iglice in jih drobno nasekljamo. Piščanca znotraj in zunaj natremo s soljo, poprom in rožmarinom. Pečico ogrejemo na 200 stopinj, namažemo pekač, vanj položimo piščanca (s prsnim delom navzdol) in pečemo pol ure. Bučke operemo, olupimo krompir in oboje narežemo na kolobarje. Paradižnik operemo in razpolovimo. Med zmešamo z žličko mlete paprike in timijanom. S to mešanico premažemo piščanca in ga obrnemo. Po pekaču porazdelimo narezane bučke in krompir ter pečemo še 20 minut. Nato dodamo paradižnik in olive in pečemo še 10 minut. Okrasimo s celimi vejicami rožmarina in ponudimo.
Ribji karpačo s sivko
Potrebujemo: 500 g zares povsem svežega (nikar zamrznjenega!) ribjega fileja, 20 dag riža, 1 žličko sivkinih cvetov in nekaj lističev, morsko sol, nekaj lističev bazilike, 10 dag češnjevega paradižnika, kakovostno ekstra deviško oljčno olje.
Priprava: Ribji file narežemo na zelo tanke rezine, rahlo solimo in premažemo z oljem. Riž najprej popražimo na žlici olivnega olja in dodamo na manjše koščke narezan paradižnik. Počasi dodajamo vročo vodo, proti koncu solimo. Ko je riž pripravljen, vmešamo sesekljano baziliko in dodamo sivkine cvetove ter nasekljane lističe. Manjše skodelice ali modelčke premažemo z oljčnim oljem in od znotraj obložimo s koščki ribjega fileja ter dodamo žlico zelo vročega riža, ki bo od znotraj navzven skuhal fileje. Počakamo, da se ohladi (ohlajene lahko damo za nekaj časa še v hladilnik), potem pa vsebino skodelic zvrnemo na krožnike, obložene z listi solate, bučkovim karpačem ali drugo na tanko narezano zelenjavo manj izrazitega okusa. Jed lahko seveda postrežemo tudi toplo, še povsem svežo, a jo je v tem primeru bistveno težje v celoti zvrniti iz skodelice. Ampak nič zato – jed lahko postrežemo tudi v skodelici, zraven pa ponudimo solato.
