To je za zavarovalniški sektor dejansko sistemsko tveganje. Tudi Odbor za finančno stabilnost Slovenije, ki ga sestavljajo vsi trije nadzorniki (Agencija za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Banka Slovenije) in predstavniki ministrstva za finance, je to stalno negotovost na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj označil kot visoko sistemsko tveganje, in sicer ne le za zavarovalnice, ampak tudi za zavarovance.
Zdravstveno reformo težko komentiram, saj ne vemo, kakšna bo. Vemo, da je vlada že v koalicijski pogodbi predvidela odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v dajatev pa je del reformnega načrta vlade za letošnje leto. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje naj bi nadomestili z dajatvijo, ki se bo obračunavala od neto plače po solidarnostnem načelu, kar pomeni, da večji, kot je dohodek, večji je prispevek.
Seveda se pri tem čutimo zapostavljene. Želimo sodelovati pri reformi, vsaj v delu, ki zadeva zavarovalni sektor. Svetovna zdravstvena organizacija je na primer v analizi zdravstvenega sistema Slovenije, ki ga je po naročilu Ministrstva za zdravje opravila v letu 2015, dopolnilnemu zdravstvenemu sistemu posvetila celo poglavje. Po rezultatih te analize ne predlagajo odprave, ampak izboljšavo sistema. Zavarovalnice so se o tej izboljšavi pripravljene pogovarjati, vendar na žalost trenutno nismo vključeni v nobeno od tovrstnih razprav.
Največ očitkov so zavarovalnice zvezi z dopolnilnim zdravstvenim sistemom deležne zaradi visokih obratovalnih stroškov. Lani so ti na primer presegli 50 milijonov evrov, kar je enako letni porabi marsikatere bolnišnice.To slabost navaja tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki pa v isti analizi med prednostmi navaja nizek stroškovni količnik, kar je popolno nasprotje prvi trditvi. V primerjavi z drugimi sistemi, kjer del zdravstva prav tako financirajo zavarovalnice, smo namreč najcenejši. Kot pa sem že navedla, so se zavarovalnice pripravljene pogovarjati o izboljšavah, tudi o zniževanju stroškov v okviru možnosti, vendar do teh pogovorov do zdaj ni prišlo.
Zadnja informacija, s katero razpolagate, torej je, da bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje odpravljeno?Vlada je v svojem reformnem načrtu za leto 2016 poglavje Zdravje ljudi začela z ukinitvijo oziroma s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ne razumem, kako lahko odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pozitivno vpliva na zdravje ljudi, verjetno bi morala vlada določiti neke druge prioritete. Tudi sicer menimo, da če se vlada že loti zdravstvene reforme, financiranje zagotovo ni prva faza.
Poleg tega je pomembno, da sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja deluje, kar nekako priznavata celo ministrstvo za zdravje in analiza Svetovne zdravstvene organizacije. Sistem obveznega zavarovanja je vezan na plače in v času krize so se plače zniževale, zaposlitev je bilo vedno manj. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je zato delovalo proticiklično, saj nam je uspelo zagotoviti nezmanjšan priliv premij. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je ministrstvo opozorila, da nima vgrajenega zadostnega proticikličnega mehanizma, zato ne razumemo ideje o odpravi edinega mehanizma, ki je v času celo dokazal, kako dobro deluje. Trenutno imamo mi edini tovrstni mehanizem in čeprav se makroekonomski položaj države izboljšuje, nimamo nobenega zagotovila, da se ekonomska kriza ne bo ponovila.
Zavarovalnice nimate nobenega vpliva na cene storitev ali zdravil. Bolnikom ste na primer plačale tudi storitve zdravnika Janeza Zimmermana, čigar domnevno sporna praksa je močno odmevala v javnosti. Kako gledate ne to?Mi ne zavarujemo storitve, temveč doplačilo za storitev. Če storitev plača zavod, moramo plačati tudi mi, ne glede na to, ali zdravnik operira napačno koleno.
Zakaj?Zato, ker je bila storitev opravljena. Nas to zelo moti. Če vinjen voznik povzroči prometno nesrečo, mu zavarovalnica ne krije škode na vozilu. Želimo si biti zraven pri pogajanjih o cenah, ker poznamo ta posel. Z avtomobilskimi delavnicami se pogajamo o stroških dela, o stroških rezervnih delov, pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju pa nimamo nobene besede, četudi v nekaterih primerih plačamo tudi 90 odstotkov cene storitve.
Že res, a hkrati ste zavarovalnice v času krize, ko je ministrstvo cene znižalo, brez lastnega truda dosegale dobiček.To nam danes očita tudi ministrstvo. Zujf je del stroškov prevalil na zavarovalnice, zato so te leta 2012 nekoliko dvignile premije, morda previsoko, vendar je bilo učinke Zujfa težko vnaprej ovrednotiti. Zakon je takrat določil, da morajo zavarovalnice 50 odstotkov dobička vrniti v sistem, ni pa pojasnil, kako. Ena od zavarovalnic je želela ta sredstva nameniti svojim zavarovancem za skrajšanje čakalnih dob, a so po opozorilih davčne uprave ugotovili, da bi moral bolnik, ki bi mu na tak način skrajšali čakanje, plačati boniteto. To pa so izjemno drage storitve. Obveljalo je mnenje, da zavarovalnice sredstev nočejo dati, kar nikakor ni res. Zavarovalnice so te dobičke zadržale za zagotavljanje kapitalske ustreznosti, torej za nadaljnji razvoj zdravstvenih zavarovanj.
Tuje zavarovalnice v Sloveniji zaradi utečenih odnosov med zavarovalnimi agenti in zavarovanci ne dosegajo takšnega uspeha kot domače. Hrvaški Adris se je odločil, da vstopi na trg z nakupom deleža v Savi Re. Kako zavarovalnice gledate na prihod tujega lastnika?To je zelo občutljivo vprašanje. Adris, ki ima dovoljenje za nakup 20-odstotnega deleža Save Re, je vložil dovoljenje za pridobitev do 33-odstotnega lastniškega deleža. Ali bo pri tem uspešen, je težko reči, je pa vprašanje, ali je lastništvo res tako zelo pomembno. Ali ima kapital potni list? Lastnik zavarovalnice mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, in že ti pogoji so na neki način jamstvo za dobrega lastnika. Predvsem pa se mi zdi ključno, da je dobro poslovodstvo posamezne zavarovalnice.
Kot v bančništvu so tudi v zavarovalništvu zahteve, ki jih morajo izpolnjevati člani poslovodstva, precej ostro določene.Zahteve so res določene, niso pa določena imena in priimki. Po mojem mnenju so zavarovalnice zelo odvisne od poslovodstev. Solventnost II, v pogojih katere zdaj poslujemo, se je na neki način začela tudi s poročilom Paula Sharme (tako imenovani Sharma Report), v katerem je bilo ugotovljeno, da zavarovalnice večinoma niso propadle zaradi velikih naravnih katastrof ali terorističnih napadov, ampak skoraj praviloma zaradi slabega korporativnega upravljanja. Ali ni bilo ustreznih internih postopkov za obvladovanje tveganj ali pa so bila poslovodstva preveč ignorantska do tveganj, ki so jim bila izpostavljena. Vedno je v ozadju človeški dejavnik, zato je izredno pomembno, kdo vodi zavarovalnice. Je pa pomenljivo, da v Sloveniji že dolgo ni propadla nobena zavarovalnica.
Solventnost II, ki ste jo omenili, rahlja pravila pri naložbah zavarovalnic. Te so prav zaradi strožjih pravil finančno krizo prestale brez večji pretresov. Bi se lahko to zdaj spremenilo? So zavarovalnice ostale dovolj konservativne?Zagotovo, in to se ne bo tako hitro spremenilo. Pri naložbah smo se zdaj srečali z drugimi težavami, in to so obrestne mere, ki jih skoraj več ni. Poleg tega smo se naučili, da ne obstaja stopnja brez tveganja (risk-free-rate). To bo nekoliko spremenilo naložbene strategije zavarovalnic v prihodnosti, ne pričakujem pa večjih premikov v bolj tvegano območje.
Ne, tudi ko gre za državne banke. Koliko minusa je imel zavarovalni trg zaradi ukrepov Banke Slovenije ter posledičnega izbrisa delnic bank ter podrejenih vrednostnih papirjev, o čemer zdaj odloča ustavno sodišče?Mislim, da s pokojninskimi družbami skupaj več kot 100 milijonov evrov.
Je Zavarovalnica Triglav po vašem mnenju strateška naložba države?O tem se ne morem opredeliti, saj ne morem govoriti v imenu države. To je predvsem politična odločitev.
