Ukinitev dopolnilnega zavarovanja ni več edina možnost, ki je v igri pri zdravstveni reformi. Kot je včeraj pojasnila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, bi po eni od različic sprememb sedanje dopolnilno zavarovanje ohranili, a dodatno regulirali. Tako bi država lahko predpisala višino administrativnih stroškov in premij, nad dopolnilnim zavarovanjem pa bi uvedli boljši nadzor. Če bi obveljala ta možnost, bi onemogočili tudi nabiranje dobičkov, kakršne so si dopolnilne zavarovalnice ustvarjale v kriznih letih zdravstva.
Zdravstvu del trošarin?
Pri morebitnem urejanju dopolnilnega zavarovanja bi se zgledovali po Švici in Nizozemski. Odprte pa so tudi druge možnosti, je pojasnila ministrica. Ob tem je že znano, da nameravajo zmanjšati finančno odvisnost zdravstva od plač. Med drugim bi mu lahko, prav tako po tujih vzorih, namenili del trošarin iz državnega proračuna. Ena od možnosti, s katero bi zmanjšali ranljivost sedanjega sistema, pa bi bil lahko po besedah Kolar-Celarčeve tudi rezervni sklad pri zdravstveni blagajni.
Zdravstvo bo po njenem v prihodnje potrebovalo prihranke na račun boljšega upravljanja, a tudi dodaten denar. Tega bo treba zagotoviti že zaradi staranja prebivalstva in uvajanja novih tehnologij pri zdravljenju. »Na oltar krize je zdravstvo že prispevalo 420 milijonov evrov,« je spomnila na posledice varčevanja. Vlada po njenem razume, da je treba vanj vlagati. Kolar-Celarčeva ocenjuje tudi, da ji je ministrske kolege uspelo prepričati o nesprejemljivosti dodatnega krčenja. A opazka ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja je pokazala, da se lahko znova zatakne že v vladni koaliciji, kot se je pri mnogih predhodnikih ministrice. »Če rečemo, da potrebujemo dodatnih 500 milijonov evrov, to ne pomeni, da bo zdravstvo boljše, ampak da bomo zanj več porabili,« je dejal ob predstavitvi analize, na katero namerava vlada nasloniti ključne zakonske spremembe.
Reforma kot smučarski tek
Reforma bo prej proces kot čudežna rešitev, je opozoril direktor Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike Josep Figueras. Ne bo letela visoko kot Peter Prevc, ampak si jo je treba predstavljati kot smučarsko tekačico Petro Majdič, je ponazoril.
Predsednik komisije za medicinsko etiko in nekdanji minister za zdravje Božidar Voljč pa Kolar-Celarčevi svetuje, naj pri uvajanju sprememb ne netijo sporov, saj je boljše iskanje sodelovanja. »Treba je imeti občutek, kako pristopiti,« je spomnil. Predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo in prav tako nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar pa je posvaril pred pretiranim zanašanjem na iskanje prihrankov, ne da bi se zavedali pomanjkanja denarja. »Popolna iluzija bi bila iskati prihranke samo v organizacijskih spremembah in korupciji.«
