Vsak četrti prebivalec Slovenije komaj pismen

Najslabši smo pri besedilni spretnosti

Slovenija se je najslabše odrezala na področju zmožnosti branja, razumevanja in dela z besedili. Na najvišjo stopničko, peto in šesto raven, ki zahtevata visoko stopnjo spretnosti, se pravi branja, razumevanja, sintetiziranja daljših in kompleksnih besedil, se je v Sloveniji uvrstilo 5,6 odstotka vprašanih, v vseh sodelujočih državah pa v povprečju skoraj dvakrat več – 10, 6 odstotka. Na tretjo raven se je pri nas uvrstilo 31,2 odstotka odraslih, v vseh državah v povprečju 35,4 odstotka. (Na tretjo raven so se uvrstili tisti, ki so razumeli in ustrezno odgovorili na vprašanja, ki so se nanašala na daljši ali gostejši tekst in so lahko identificirali, interpretirali ali ovrednotili enega ali več delov informacije ter pokazali poznavanje besedilnih struktur in retoričnih sredstev). Morda najbolj zaskrbljujoč podatek je, da prvo raven v Sloveniji po tej raziskavi dosega četrtina prebivalstva (v državah OECD v povprečju 18,9 odstotka), pod prvo raven pa se je uvrstilo kar 25,8 odstotka anketirancev (v državah OECD 22,7 odstotka). Na področju besedilne pismenosti smo od 500 točk dosegli 256 točk ali 14 točk manj od povprečja OECD.

Nekoliko boljše, a še vedno podpovprečno, smo se odrezali na področju numeričnih ali matematičnih spretnosti. Na peto in šesto raven se je v Sloveniji uvrstilo 8,6 odstotka odraslih, v OECD v povprečju 11, 3 odstotka anketirancev. (Na četrti ravni, denimo, so morali ti pokazati smisel za številke in prostor, prepoznati in delati z matematičnimi odnosi, vzorci in deleži v besedni ali numerični obliki ter prepoznati in znati na osnovi ravni analizirati podatke v besedilih, tabelah in grafih). Na tretjo raven se je uvrstilo 30, 8 odstotka anketirancev, v državah OECD v povprečju 31,8 odstotka. V matematični spretnosti smo skupaj dosegli 258 točk ali 6 točk manj od povprečja.

Skoraj petina odraslih brez osnovnih digitalnih spretnosti

Na področju reševanja problemov v »tehnološko bogatem okolju«, kot so to prevedli slovenski strokovnjaki, je raziskava razkrila, da v Sloveniji kar 18,4 odstotka odraslih nima osnovnih spretnosti; v državah OECD je takih 14,6 odstotka. Na prvo, osnovno raven ali pod njo se je skupaj uvrstilo 49,2 odstotka vprašanih; v OECD 42,9 odstotka. Na prvo raven so se uvrstili tisti, ki so znali uporabljati široko dostopne aplikacije, kot so e-sporočilo ali spletni iskalnik ter znali reševati probleme, ki so zahtevali le nekaj klikov. 6, 3 odstotka vprašanih je tudi te teste reševalo le na papirju, saj računalnika ne uporabljajo.

V velikem, reprezentativnem vzorcu, ki je ustrezal sestavi prebivalstva po spolu, letih, izobrazbi in drugih pomembnih dejavnikih, je sodelovalo 200 tisoč ljudi (kar predstavlja milijardo ljudi!), v Sloveniji 5332, ankete so izvedli leta 2014. Ankete so anketarji opravljali tudi na domovih anketirancev, raziskavo je pri nas vodil Andragoški center Slovenije, sodelovali sta ljubljanska univerza in Statistični urad RS.

Z anketami so pridobili tudi številne podatke o uporabi omenjenih spretnosti na delovnem mestu, o sodelovanju v izobraževanju in usposabljanju odraslih, jezikovnem in socialnem ozadju respondentov, vključenosti v trg dela... Raziskava naj bi med drugim razkrila, ali imajo tisti z boljšimi spretnostmi boljšo službo in boljše življenje.

Rezultati mednarodne raziskave PIAAC 2016 (Programme for the International Assesment of Adult Competencies) naj bi sodelujočim državam omogočili, da dobijo vpogled v tiste spretnosti oziroma kompetence prebivalstva, ki so nujno potrebne za delovanje sodobnih, visokotehnoloških gospodarskih in družbenih sistemov. Ker izobraževanju odraslih Slovenija kljub nenehnim opozorilom strokovnjakov že desetletja ne namenja zadostne pozornosti, leta 1998 pa se je v podobni, a manj ambiciozni mednarodni raziskavi pismenosti odraslih uvrstila na sam rep, današnji rezultati niti niso zelo presenetljivi.