Rezultati mednarodne raziskave PIAAC (Programme for the International Assesment of Adult Competencies) naj bi sodelujočim državam omogočili, da dobijo vpogled v tiste spretnosti oziroma kompetence prebivalstva, ki so nujno potrebne za delovanje sodobnih, visokotehnoloških gospodarskih in družbenih sistemov. Ker izobraževanju odraslih Slovenija kljub nenehnim opozorilom strokovnjakov že desetletja ne namenja zadostne pozornosti, leta 1998 pa se je v podobni, a manj ambiciozni mednarodni raziskavi pismenosti odraslih uvrstila na sam rep, današnjih rezultatov najverjetneje ne bomo prav veseli.
Boljše spretnosti, boljše življenje?
S kognitivnimi nalogami, ki so jih opravili na domu anketirancev v letih 2014 in 2015, so anketarji preverjali zmožnost razumevanja in uporabe besedilnih informacij, razumevanje numeričnih in matematičnih konceptov ter zmožnost iskanja, interpretiranja in uporabe digitalnih informacij pri delu in v vsakodnevnem življenju. Matematične in besedilne dosežke so razvrstili na šest ravni, zmožnost dela v digitalnem okolju na štiri. Z anketami so pridobili tudi številne podatke o uporabi omenjenih spretnosti na delovnem mestu, o sodelovanju v izobraževanju in usposabljanju odraslih, jezikovnem in socialnem ozadju respondentov, vključenosti v trg dela... Raziskava naj bi med drugim razkrila, ali imajo tisti z boljšimi spretnostmi boljšo službo in boljše življenje.
Anketiranih več kot 5000 ljudi
V raziskavo je vključenih 28 držav OECD – med njimi 20 držav EU – in pet pridruženih držav. V večini držav je stekla že leta 2011, Slovenija se ji je pridružila dve leti kasneje. Projekt je pri nas vodil Andragoški center Slovenije (ACS), sodelovala sta tudi Univerza v Ljubljani in Statistični urad RS. Glavnino sredstev, 339.000 evrov, je prispevala EU. Evropska komisija je pokrila tudi tri četrtine letne članarine za sodelovanje, ki znaša 85.000 evrov. Doslej ni bila še nobena tovrstna raziskava opravljena na tako velikem vzorcu; skupno so anketirali okoli 200.000 ljudi, v Sloveniji 5331. Gre za prvo raziskavo, ki je deloma potekala tudi na računalnikih.
Kot sta pojasnili vodja projekta PIAAC dr. Petra Javrh in nacionalna koordinatorica dr. Ester Možina, obe z ACS, bodo podatki iz raziskave še leta bogat vir za nadaljnje analize in pripravo programov za dvig spretnosti in kompetenc.
