Med letošnjimi dosežki učencev na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ), ki so ga pisali pred dobrim mesecem, v oči najbolj bodejo dosežki šestošolcev pri slovenščini. Ti so v povprečju dosegli zgolj 49,5 odstotka možnih točk, to pa je po podatkih Državnega izpitnega centra (RIC) za kar okoli 15 odstotnih točk manj kot lani. Dosežki po letih sicer niso popolnoma primerljivi. »Čeprav so naloge pogosto zelo podobne, preizkusi ne preverjajo vedno istih standardov,« pojasnjujejo v predmetni komisiji za slovenščino.
Težave z zahtevnejšimi nalogami
Analiza nalog je pokazala, da so imeli šestošolci z najnižjim dosežkom težave že z nalogami, ki zahtevajo prepoznavanje in razumevanje besedila. Še več težav so imeli pri samostojnem oblikovanju odgovorov na vprašanja in pri samostojnem tvorjenju zaokroženih besedil katere koli zvrsti. »In to kljub dejstvu, da gre za vodeno pisanje z razmeroma natančnimi navodili o vsebini in zgradbi,« dodajajo v predmetni komisiji za slovenščino. Težave šestošolcem povzroča tudi jezikovna pravilnost tvorjenih besedil, ki so jo letos prvič vrednotili – za napako so na primer šteli ponavljanje stavčnih vzorcev, besed, veznikov, uporabo neustreznih besed... Tudi to je po njihovem mnenju lahko eden od možnih razlogov za slabši letošnji rezultat učencev šestega razreda.
Nekoliko bolje je šlo pri slovenščini devetošolcem – njihov skupni dosežek je bil v povprečju 58,6-odstoten in torej nekoliko višji kot v zadnjih letih. Učenci večinoma niso imeli težav z nalogami, ki zahtevajo prepoznavanje, razumevanje, uporabo besedila in znanje – še posebno če so lahko izbirali med danimi odgovori in če ni šlo za eksplicitno slovnično znanje. Več težav so imeli, ko so morali prebrano analizirati in povezati. To je bilo po mnenju predmetne komisije še posebno izrazito pri samostojnem tvorjenju zaokroženih besedil. Prav tako pa so, kot pri šestošolcih, opozorili na skrb vzbujajočo jezikovno nepravilnost tvorjenih besedil.
Ne učnih načrtov, spremeniti je treba pouk
»Dosežkov NPZ ne smemo primerjati z ocenami,« ob tem opozarja psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik. »Njihov cilj je med drugim diferencirati učence glede na njihovo znanje; tega šolske ocene ne počnejo.« Zato tudi dosežkov po njegovem ne smemo primerjati s šolskimi ocenami. Bolj kot povprečni nacionalni dosežki pa je po njegovem za posamezno šolo ali učitelja pomembno to, ali dosežki učencev pri določenem predmetu sodijo nad ali pod nacionalno povprečje.
Dr. Sonja Pečjak s filozofske fakultete v Ljubljani rezultatov preverjanja sicer ne more komentirati, saj jih ne pozna podrobno. Kljub vsemu po njenem mnenju kažejo, da bi bilo treba učence pri pouku bolje opolnomočiti za delo z besedili nasploh. »Za to ni treba spreminjati učnih načrtov,« pravi in dodaja, da bi morali biti učitelji pozorni na to, da učencem dajejo tudi zahtevnejše naloge, ne le tistih, s katerimi dosegajo nižje ravni oziroma standarde znanja.
Ker gre pri vsem tem za uporabna znanja, povezana s pismenostjo vseh vrst, bi morali v šolah tudi po mnenju strokovnjakov v predmetni komisiji pri pouku slovenščine dati več poudarka samostojnemu pisanju besedil. Pri tem ne gre le za pisanje spisov in podobnih zaokroženih daljših besedil, temveč tudi za reševanje nalog, ki zahtevajo primerjanje, analizo in samostojno oblikovanje odgovorov.
Rezultati so zgolj informacija
Kot so vnovič opozorili na RIC, je nacionalno preverjanje znanja le dodatna informacija o znanju učencev, ki ne sme imeti odločilnega vpliva na zaključne ocene učencev oziroma na njihovo napredovanje. S pomočjo rezultatov lahko v šolah izboljšajo kakovost učenja in poučevanja. »Učencem, staršem, učiteljem in šolam pokaže, kako uspešni so pri doseganju ciljev in standardov, določenih z učnimi načrti,« še dodajajo.
Da to, pred čemer svarijo na RIC, v šolah kljub neprestanim opozorilom še vedno počnejo, pa potrjuje tudi ena izmed pobud, ki jo je pred nedavnim prejela varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Nanjo se je obrnila mati učenca osnovne šole, ki je zatrjevala, da bodo v šoli, ki jo sin obiskuje, dosežke pri nacionalnem preverjanju znanja pretvorili v ocene in te ocene upoštevali pri končnem ocenjevanju iz posameznega predmeta. O tem naj bi starše obvestili na roditeljskem sestanku. »Starši so tej odločitvi nasprotovali, saj so menili, da odločitev šole ne temelji na predpisih. Ker je šola vztrajala, je bil na svetu staršev dosežen kompromis, da bodo upoštevali le dobre ocene, pa še to v primerih, če bodo učenci med ocenama. Če posamezni učenec pri NPZ ne bo dosegel dobre ocene, se mu ta ne bo upoštevala,« pojasnjuje varuhinja. Na omenjeni šoli sicer sama ni posredovala, saj je menila, da starši lahko problem rešijo sami. Starše pa je opozorila na večkratna opozorila RIC o funkciji preverjanja, s katerimi naj se starši po njenem nasvetu šoli postavijo po robu. Ali so bili starši pri tem uspešni, ni znano.
